V MARIBORU ''ZAPADLO'' 240 KG ALUMINIJA in 5 TON KLORIDOV
by Civilna Iniciativa Modro Nebo (Zapiski) on 28. marec 2013 ob 23:32
V
vzorcu svežega snega, ki je bil odvzet v ponedeljek 25.03.2013 zjutraj
ob 6:30h na območju Maribora, je bila po opravljeni analizi s strani
ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO - INŠTITUTA ZA VARSTVO OKOLJA, zaznana
količina Kloridov 2,5mg/l (mili gramov na liter), količina Aluminija
120μg/l (mikro gramov na liter), ter ostalih težkih kovin, kot so Kadmij
0,11 μg/l, Baker μg/l, Mangan 8,9μg/l, Nikelj 1,2μg/l, Svinec 2,1μg/l
in Cink 26μg/l.
Ni razloga za preplah. Vse vrednosti so v mejah normale ali krepko pod kritično mejno vrednostjo za mejne vrednosti pitne vode. Ali z drugimi besedami, če bi popili analizirano količino vode, ki smo jo dobili iz staljenega snega, nam nikakor ne bi škodila. Starši, ki imajo otroke, ki radi jejo sveži sneg so torej lahko brez skrbi, saj sneg ni toksičen.
A vendar lahko na stvar pogledamo tudi malce drugače. V Mariboru je snežilo v noči iz sobote na nedeljo 5cm snega, v nedeljo 10cm snega in v noči iz nedelje na ponedeljek 15cm snega, tako je v vseh dneh med soboto in torkom zapadlo približno 30cm svežega snega. Volumen snega je 15x večji od volumna vode, kar pomeni da iz 15 litrov snega dobimo 1 liter vode ali 1kg vode, v kateri so bili analitično določeni (po metodah SM 4500-Cl B: 2005 in ISO 17294-2: 2003) in so izstopali, predvsem Kloridi 2,5mg/l in Aluminij 120μg/l.
Če storimo preračune za Aluminij ugotovimo, da se v 15 litrih snega (v enem litru staljene pridobljene vode) tako nahaja 120μg Aluminija, kar pomnožimo s faktorjem 66,7 da dobimo količino na kubični meter snega (m3). Zmnožek 120μg/l * 66,7 nam daje 8,004mg/m3. 8 mili gramov Aluminija na kubični meter snega. Površina Maribora znaša približnih 10km x 10km pomnoženo s snežno odejo 30cm, kar daje celotnih 30 milijonov m3 volumske zapadle snežne odeje količine svežega snega na območju celotnega Maribora. Ko pomnožimo 30 milijonov m3 snega z 8mg/m3 dobimo 240kg Aluminija, ki je razpršeno zapadel po celotnem Mariboru.
Količina Aluminija na liter vode (15 litrov staljenega snega iz testnega vzorca) znaša 120μg/l, kar je v mejah dovoljene vrednosti za pitno vodo, ki se giblje pri 200μg/l, a vendar pri vsem skupaj ne gre za pitno vodo, ampak za ''Aluminijasti'' sneg. Takoj se poraja vprašanje, od kje se je znašlo 240kg Aluminijastega prahu v atmosferi nad Mariborom? Ali je za onesnaženje regije in Maribora kriva tovarna Talum iz Kidričevega, ki se nahaja na 40km oddaljenosti? Ali so za to krivi namerni kemični izpusti iz letal, ki preletavajo področje Slovenije? Vzroka ne poznamo, posledico pa smo določili z analizo in jo kot takšno tudi interpretiramo. Iz svetovnih poročil pa je razvidno da sta in Aluminijev nano prah, kot različne soli vezane na klor Cl2 (primer BaCl2 barijeva sol, barijev klorid), najbolj priljubljeni tovor, ki ga letala z namernimi kemičnimi izpusti, raztovarjajo in pršijo v atmosfero.
Poglejmo še preračun za Kloride. Analiza reprezentančnega mariborskega vzorca snega je zaznala Kloride v količini 2,5mg/l (mili grama na liter), kar pomeni da je celotnih Kloridov v zapadlem snegu na Mariborskem območju ogromno. Po ponovnem približnem preračunu je tako v m3 zapadlega svežega snega bilo pomešanih 166,75mg/m3 Kloridov, kar nam daje, s pomnoženo celotno volumsko snežno odejo 30 milijonov m3, celih 5002,5kg Kloridov, ali 5 ton Kloridov razpršenih čez celi Maribor. Od kje se je tako enormna količina Kloridov znašla v snežnih padavinah? Od kje je prišlo v našo atmosfero nad Mariborom 5 ton Kloridov? Tega nihče ne ve, sigurno pa Klorid ni emisijski produkt tovarne iz Kidričevega. Vsak kritik lahko hitro reče, da je vzorec pri zajemanju snega zajel soli (NaCl) iz ceste ali strehe, a žal - vzorec snega je bil skrbno postrgan, najfinejši vrhni sloj sveže zapadlega snega, v ponedeljek zjutraj, ob 6:30h, ko je še vedno snežilo in ko se je Maribor komaj prebujal v novi teden. Vzorec je bil natančno in strokovno izbran, ravno zaradi preprečevanja zajetja raznih nesnag ali soli od drugod, kot iz snega samega.
ANALIZA DEŽEVNICE V NEMČIJI
Za primerjavo še poglejmo nemško analizo deževnice, kjer se je merila vsebnost Aluminija. Na 72 merilnih mestih je bila kritična količina 200μg/l v 21 primerih presežena in v 17 primerih enaka nič, se pravi Aluminija ni bilo. Ponovno se poraja vprašanje, kaj počne Aluminij v nemški atmosferi, da nato z dežjem pade na tla? In še bolj pereče vprašanje, zakaj je na 21 mestih krepko presežen, na 17 mestih pa ga sploh ni? Smiselno bi bilo da je v primeru nekakšnih konstantnih emisij v ozračje ekvivalentno porazdeljen, a temu ni tako.
Torej, če je možnost kemičnega zapraševanja atmosfere iz neznanih letal zanemarljiva (kot trdijo razni strokovnjaki oziroma ''strokovnjaki'') in hkrati vemo, da emisije iz Kidričevega nimajo veze s Kloridi – od kod prihaja 5 ton Kloridov v naše mariborsko ozračje in nato v naša rodna tla? In hkrati, če je zaprašenost mariborske atmosfere povzročena s strani bližnje industrije, kdo je potem kemično zaprašil nemško atmosfero, kjer je Aluminij padel skupaj z dežjem? A je prah iz Taluma čudežno odneslo do Nemčije? Seveda ne, Nemci imajo svojo industrijo Aluminija, ki onesnažuje itd... žogica se lahko podaja v neskončnost. Kaj storiti?
Predlagamo temeljito analizo, nadzor in raziskavo kemijskih sledi zračnih plovil na območju Republike Slovenije, analizo atmosfere, vode, deževnice, snega, prsti in gozdne podrasti. Vsak posameznik, ki bo opravljal kakršno koli analizo, se lahko pridruži Civilni Iniciativi Modro Nebo in pošlje svoje izsledke v objavo. Lahko se tudi analizira kri, na vsebnosti Barija (Ba) in Aluminija (Al), ter lasje, kjer se z analizo zelo dobro zazna kako dolgo in koliko teh nano delcev se je skozi leta nabralo v nas samih.
Če je med preračunavanji storjena kakšna napaka vas prosimo, da nas na to opozorite. Analiza in interpretacija rezultatov v Mariboru, dne 28.03.2013.
Za CIMN - Civilna Iniciativa Modro Nebo,
Mihael Simić, univ.dipl.ing.str., podpornik iniciative.
Priloge:
- Fotografija odvzetih vzorcev snega
- Fotografija originalnega poročila o preskusih
Ni razloga za preplah. Vse vrednosti so v mejah normale ali krepko pod kritično mejno vrednostjo za mejne vrednosti pitne vode. Ali z drugimi besedami, če bi popili analizirano količino vode, ki smo jo dobili iz staljenega snega, nam nikakor ne bi škodila. Starši, ki imajo otroke, ki radi jejo sveži sneg so torej lahko brez skrbi, saj sneg ni toksičen.
A vendar lahko na stvar pogledamo tudi malce drugače. V Mariboru je snežilo v noči iz sobote na nedeljo 5cm snega, v nedeljo 10cm snega in v noči iz nedelje na ponedeljek 15cm snega, tako je v vseh dneh med soboto in torkom zapadlo približno 30cm svežega snega. Volumen snega je 15x večji od volumna vode, kar pomeni da iz 15 litrov snega dobimo 1 liter vode ali 1kg vode, v kateri so bili analitično določeni (po metodah SM 4500-Cl B: 2005 in ISO 17294-2: 2003) in so izstopali, predvsem Kloridi 2,5mg/l in Aluminij 120μg/l.
Če storimo preračune za Aluminij ugotovimo, da se v 15 litrih snega (v enem litru staljene pridobljene vode) tako nahaja 120μg Aluminija, kar pomnožimo s faktorjem 66,7 da dobimo količino na kubični meter snega (m3). Zmnožek 120μg/l * 66,7 nam daje 8,004mg/m3. 8 mili gramov Aluminija na kubični meter snega. Površina Maribora znaša približnih 10km x 10km pomnoženo s snežno odejo 30cm, kar daje celotnih 30 milijonov m3 volumske zapadle snežne odeje količine svežega snega na območju celotnega Maribora. Ko pomnožimo 30 milijonov m3 snega z 8mg/m3 dobimo 240kg Aluminija, ki je razpršeno zapadel po celotnem Mariboru.
Količina Aluminija na liter vode (15 litrov staljenega snega iz testnega vzorca) znaša 120μg/l, kar je v mejah dovoljene vrednosti za pitno vodo, ki se giblje pri 200μg/l, a vendar pri vsem skupaj ne gre za pitno vodo, ampak za ''Aluminijasti'' sneg. Takoj se poraja vprašanje, od kje se je znašlo 240kg Aluminijastega prahu v atmosferi nad Mariborom? Ali je za onesnaženje regije in Maribora kriva tovarna Talum iz Kidričevega, ki se nahaja na 40km oddaljenosti? Ali so za to krivi namerni kemični izpusti iz letal, ki preletavajo področje Slovenije? Vzroka ne poznamo, posledico pa smo določili z analizo in jo kot takšno tudi interpretiramo. Iz svetovnih poročil pa je razvidno da sta in Aluminijev nano prah, kot različne soli vezane na klor Cl2 (primer BaCl2 barijeva sol, barijev klorid), najbolj priljubljeni tovor, ki ga letala z namernimi kemičnimi izpusti, raztovarjajo in pršijo v atmosfero.
Poglejmo še preračun za Kloride. Analiza reprezentančnega mariborskega vzorca snega je zaznala Kloride v količini 2,5mg/l (mili grama na liter), kar pomeni da je celotnih Kloridov v zapadlem snegu na Mariborskem območju ogromno. Po ponovnem približnem preračunu je tako v m3 zapadlega svežega snega bilo pomešanih 166,75mg/m3 Kloridov, kar nam daje, s pomnoženo celotno volumsko snežno odejo 30 milijonov m3, celih 5002,5kg Kloridov, ali 5 ton Kloridov razpršenih čez celi Maribor. Od kje se je tako enormna količina Kloridov znašla v snežnih padavinah? Od kje je prišlo v našo atmosfero nad Mariborom 5 ton Kloridov? Tega nihče ne ve, sigurno pa Klorid ni emisijski produkt tovarne iz Kidričevega. Vsak kritik lahko hitro reče, da je vzorec pri zajemanju snega zajel soli (NaCl) iz ceste ali strehe, a žal - vzorec snega je bil skrbno postrgan, najfinejši vrhni sloj sveže zapadlega snega, v ponedeljek zjutraj, ob 6:30h, ko je še vedno snežilo in ko se je Maribor komaj prebujal v novi teden. Vzorec je bil natančno in strokovno izbran, ravno zaradi preprečevanja zajetja raznih nesnag ali soli od drugod, kot iz snega samega.
ANALIZA DEŽEVNICE V NEMČIJI
Za primerjavo še poglejmo nemško analizo deževnice, kjer se je merila vsebnost Aluminija. Na 72 merilnih mestih je bila kritična količina 200μg/l v 21 primerih presežena in v 17 primerih enaka nič, se pravi Aluminija ni bilo. Ponovno se poraja vprašanje, kaj počne Aluminij v nemški atmosferi, da nato z dežjem pade na tla? In še bolj pereče vprašanje, zakaj je na 21 mestih krepko presežen, na 17 mestih pa ga sploh ni? Smiselno bi bilo da je v primeru nekakšnih konstantnih emisij v ozračje ekvivalentno porazdeljen, a temu ni tako.
Torej, če je možnost kemičnega zapraševanja atmosfere iz neznanih letal zanemarljiva (kot trdijo razni strokovnjaki oziroma ''strokovnjaki'') in hkrati vemo, da emisije iz Kidričevega nimajo veze s Kloridi – od kod prihaja 5 ton Kloridov v naše mariborsko ozračje in nato v naša rodna tla? In hkrati, če je zaprašenost mariborske atmosfere povzročena s strani bližnje industrije, kdo je potem kemično zaprašil nemško atmosfero, kjer je Aluminij padel skupaj z dežjem? A je prah iz Taluma čudežno odneslo do Nemčije? Seveda ne, Nemci imajo svojo industrijo Aluminija, ki onesnažuje itd... žogica se lahko podaja v neskončnost. Kaj storiti?
Predlagamo temeljito analizo, nadzor in raziskavo kemijskih sledi zračnih plovil na območju Republike Slovenije, analizo atmosfere, vode, deževnice, snega, prsti in gozdne podrasti. Vsak posameznik, ki bo opravljal kakršno koli analizo, se lahko pridruži Civilni Iniciativi Modro Nebo in pošlje svoje izsledke v objavo. Lahko se tudi analizira kri, na vsebnosti Barija (Ba) in Aluminija (Al), ter lasje, kjer se z analizo zelo dobro zazna kako dolgo in koliko teh nano delcev se je skozi leta nabralo v nas samih.
Če je med preračunavanji storjena kakšna napaka vas prosimo, da nas na to opozorite. Analiza in interpretacija rezultatov v Mariboru, dne 28.03.2013.
Za CIMN - Civilna Iniciativa Modro Nebo,
Mihael Simić, univ.dipl.ing.str., podpornik iniciative.
Priloge:
- Fotografija odvzetih vzorcev snega
- Fotografija originalnega poročila o preskusih
