Zanimivi vremenski dogodki 31. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 31. decembra
1906 –	Leto se je v večjem delu Slovenije zaključilo z debelo snežno odejo in hudim mrazom. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob 7. uri pokazal -27,2 °C, snežna odeja je bila visoka 61 cm; v Žireh so pri 68 cm visoki snežni odeji izmerili -25,5 °C, v Postojni pri 45 cm snega -23,2 °C in v Kamniku -22,5 °C pri 49 cm snega. V Celju je bila minimalna jutranja temperatura -24,0 °C in višina snega 70 cm, v Ljubljani pa -19,8 °C pri 71 cm snega.
1976 –	Jugozahodni do zahodni veter je iz nekaterih kotanj z močnim temperaturnim obratom že v jutranjem času spihal hladen zrak, tako da se je v nekaj urah ogrelo za 20 °C. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do -25,3 °C, ob 7. uri zjutraj pa je bilo ob vetru že -3,2 °C. Podobno je bilo na Rakitni, kjer se je do 7. ure zjutraj segrelo z -24,0 °C na -4,5 °C. Zvečer je veter prevetril tudi nekatere nižine v vzhodnem delu Slovenije, zato je bila razlika v temperaturi med prepihanimi in zatišnimi kraji zelo velika: v Slovenskih Konjicah je bilo ob devetih zvečer 3,3 °C, na Pragerskem -10 °C, v Murski Soboti pa celo -15,7 °C!

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 30. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 30. decembra
1968 –	Zlasti na Gorenjskem je bilo jutro rekordno mrzlo za december in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Letališču Brnik se je ohladilo na -22,6 °C, v Ratečah in Žireh na -21,4 °C, v Radovljici na -19,8 °C in v Ljubljani na -15,6 °C. Najhladneje je bilo sicer v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, tam so namerili -23,3 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 29. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 29. decembra
1879 –	V Ljubljani se je končalo najhladnejše več kot 20-dni dolgo trajajoče obdobje mraza od začetka meritev leta 1850. Mraz je pritisnil že 6. decembra in vse do 29. decembra zvečer je temperatura ostala pod ničlo; prvič po 20. decembru se je temperatura dvignila nad -10 °C! V vseh dneh tega mrzlega obdobja je bila najnižja dnevna temperatura pod -10 °C, sedemkrat se je ohladilo vsaj do -20 °C. Povprečna temperatura od 6. do 29. decembra je znašala -14 °C, kar je okoli 12 °C hladneje od dolgoletnega povprečja v tistem času.
1906 –	Močno sneženje je povsod ponehalo, večji del Slovenije je prekrivala vsaj polmetrska snežna odeja. Na postaji Sv. Vid nad Sevnico je bila snežna odeja debela 93 cm, v Žireh 86 cm, v Škofji Loki 80 cm, v Idriji 79 cm, v Ljubljani 74 cm in Celju 64 cm. V Metliki so naslednji dan namerili 72 cm snega.
1939 –	Hud mraz v večjem delu Slovenije, marsikje se ni ogrelo nad -10 °C. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura kar -30,8 °C, čez dan se je živo srebro povzpelo le do -12,3 °C; v Kranjski Gori se je temperatura gibala med -21,6 °C in -14,0 °C, v Žireh med -19,6 °C in -10,6 °C ter v Ljubljani med -19,4 °C in -10,2 °C.
1983 –	Ob vetrovnem in sončnem vremenu je bilo v višjih legah nenavadno, ponekod celo rekordno toplo za december. V Čepovanu (593 m) je bila maksimalna temperatura 19,3 °C, v vasi Krn v Zgornjem Posočju so izmerili 17,8 °C (910 m), v Zgornjih Poljanah na Notranjskem (1030 m) 17,0 °C in na postaji Nanos-Ravnik (905 m) 16,2 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 28. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 28. decembra
1996 –	Čez dan je bilo zaradi dotekajočega hladnega arktičnega zraka, v notranjosti države pa tudi oblačnega vremena, zelo mrzlo. Na Planini pod Golico se temperatura ni dvignila nad -13,0 °C, v Kočevju se je "ogrelo" le do -11,9 °C, v Postojni do -11,0 °C, v Novem mestu do -10,6 °C, v Murski Soboti do -10,3 °C, v Mariboru do -9,9 °C, v Ljubljani do -9,0 °C in na Letališču Portorož do -4,6 °C.
1999 –	Od zahoda nas je prešel izrazit sekundarni ciklon, zato je bil zračni tlak izjemno nizek. V Biljah je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 973 hPa, v Novem mestu na 979 hPa, v Ljubljani na 980 hPa in v Murski Soboti na 981 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 27. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 27. decembra
1993 –	V večjem delu vzhodne Slovenije je do jutra zapadlo največ novega snega v decembru po letu 1950. Na Šentilju v Slovenskih goricah so izmerili 50 cm novega snega, v Mariboru in Gornji Radgoni ga je zapadlo 45 cm, na Kobilju ob meji z Madžarsko 43 cm, v Kočevju 39 cm, v Lendavi 33 cm in v Novem mestu 30 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 26. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 26. decembra
1961 –	Dan se je začel z enim najhladnejših decembrskih juter 20. stoletja in tudi čez dan je temperatura večinoma ostala globoko pod lediščem. V Novi vasi na Bloški planoti se je temperatura spustila do -29,4 °C, v Ambrusu na Dolenjskem je termometer pokazal -25,4 °C, na Pragerskem -23,4 °C, v Vogljah pri Kranju -22,0 °C, v Šmarju-Sapu -21,7 °C, v Mariboru -21,6 °C in v Novem mestu -20,4 °C.
1996 –	Val polarnega zraka je preplavil Slovenijo in temperatura je, razen v nižjih predelih Primorske, ostala pod lediščem. Še posebej mrzlo je bilo ob močnem vetru v gorah in na Primorskem, kjer je pihala burja. Na Kredarici se je živo srebro v noči na 27. december spustilo do -26,3 °C, na Krvavcu pa do -20,5 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 25. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 25. decembra
1981 –	Po nekajdnevnem sneženju so zjutraj na številnih postajah v zahodni in severozahodni Sloveniji izmerili najvišjo decembrsko snežno odejo od začetka meritev. V Logu pod Mangartom je snežna odeja dosegla višino 135 cm, v Stari Fužini 126 cm, v Zgornji Sorici 107 cm, v Mojstrani 97 cm, v Bovcu 83 cm, v Idriji 78 cm in v Logatcu 66 cm.
2009 –	Izjemno obilno deževje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo 22. decembra, je končno ponehalo. Zaradi dežja in taljenja snega so ponekod, npr. v Soški dolini, Bohinju in povodju Save, nastopile velike poplave. Največja petdnevna višina padavin, od 21. decembra zjutraj do 26. decembra zjutraj, je bila izmerjena na Žagi pri Bovcu, kjer je padlo kar 690 mm padavin. Na Voglu so izmerili 611 mm, v Kobaridu 506 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo 463 mm, na Zgornjem Jezerskem 377 mm, v Ligu nad Kanalom 363 mm, v Zgornji Sorici nad Železniki 340 mm in v Postojni 268 mm padavin.
2010 –	Na Kredarici (2514 m) so izmerili najdebelejšo snežno odejo v decembru v zadnjih desetletjih - 400 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 23. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 23. decembra
2006 –	Nad osrednjim, zahodnim in južnim delom Evrope se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka, pri nas so bile izmerjene zelo visoke vrednosti. V Ljubljani je znašala najvišja vrednost na morski nivo preračunanega tlaka 1044 hPa, v Mariboru 1043 hPa, v Novem mestu 1041 hPa in v Portorožu 1037 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 21. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 21. decembra
1925 –	V Krekovšah so dopoldne izmerili 235 mm, v Kobaridu pa 155 mm padavin v 24 urah.
1927 –	Ponovno zelo mrzlo decembrsko jutro, na Rakitni so izmerili -24,5 °C, v Žireh in Kranjski Gori -18,6 °C ter v Ljubljani -17,4 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 20. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 20. decembra
1927 –	Hud mraz, ponekod se je ohladilo pod -20 °C. Na Rakitni je bila najnižja jutranja temperatura -27,5 °C, v Babnem Polju so izmerili -26,4 °C, v Žireh -22,2 °C, v Ljubljani in Gornjem Lenartu pri Brežicah pa -19,4 °C.

Vir: ARSO

Megla na referendumsko nedeljo

Na referendumsko nedeljo, 20.12.2015, je bil precejšen del Slovenije prekrit z meglo. Spodnje fotografije so posnele spletne kamere na Limbarski Gori, v Moravčah in na planinskem domu Ušte - Žerenk.

http://www.hribi.net/spletna_kamera/limbarska_gora/507

http://www.hribi.net/spletna_kamera/moravce/1055

http://www.hribi.net/spletna_kamera/planinski_dom_uste_-_zerenk/2166

 

PROTI

╔═══╦╗──╔═══╦═══╦╗─╔╗─╔╗──╔═══╦═══╦═══╦════╦══╗─╔╗ ║╔═╗║║──║╔═╗║╔═╗║║─║║─║║──║╔═╗║╔═╗║╔═╗║╔╗╔╗╠╣╠╝─║║ ║║─╚╣║──║║─║║╚══╣║─║║─║║──║╚═╝║╚═╝║║─║╠╝║║╚╝║║──║║ ║║╔═╣║─╔╣╚═╝╠══╗║║─║╠╗║║──║╔══╣╔╗╔╣║─║║─║║──║║──╚╝ ║╚╩═║╚═╝║╔═╗║╚═╝║╚═╝║╚╝╠╦╦╣║──║║║╚╣╚═╝║─║║─╔╣╠╦╦╦╗ ╚═══╩═══╩╝─╚╩═══╩═══╩══╩╩╩╩╝──╚╝╚═╩═══╝─╚╝─╚══╩╩╩╝

Zanimivi vremenski dogodki 19. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 19. decembra
1963 –	Drugi dan zapored zelo mrzlo jutro v dobršnem delu Slovenije, na nekaterih postajah je bila izmerjena najnižja decembrska temperatura v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah se je ponoči ohladilo do -27,5 °C, v Murski Soboti do -26,3 °C in v Zgornjih Bitnjah pri Kranju do -24,0 °C. Na Pragerskem je termometer pokazal -22,8 °C, v Mozirju -21,5 °C, v Slovenskih Konjicah in Mariboru -20,0 °C ter v Ljubljani -16,7 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 18. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 18. decembra
1963 –	Nenavadno mrzlo decembrsko jutro. Na Rudnem polju na Pokljuki je bila minimalna temperatura -27,0 °C, na Rakitni so namerili -26,8 °C, v Žireh -23,9 °C, na Zgornjem Jezerskem -21,4 °C, v Ilirski Bistrici -20,6 °C in v Godnjah na Krasu -13,9 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 17. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 17. decembra
1920 –	Po večdnevnem sneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Lučah v Zgornjesavinjski dolini je zjutraj snežna odeja merila v višino 115 cm, v Mojstrani so namerili 110 cm, na Bledu 100 cm, v Škofji Loki 80 cm, v Kočevski Reki 77 cm in v Višnji Gori 68 cm snega.
1989 –	V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 °C do 17 °C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 °C, v Mariboru so izmerili 20,7 °C, v Celju 20,2 °C, v Novem mestu 19,5 °C, v Velenju 19,2 °C in v Ratečah 13,5 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 16. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 16. decembra
1899 –	Večdnevno sneženje v večjem delu Slovenije se je umirilo, številne kraje je prekrivala zelo debela snežna odeja. V Bohinjski Bistrici sneg segal kar 92 cm visoko, v Žireh so ga namerili 79 cm, v Cerknici 76 cm, v Kranju 65 cm in v Dravogradu 60 cm. V Idriji in Postojni je bila največja višina dosežena dan prej, in sicer 90 cm oziroma 70 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 15. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 15. decembra
1986 –	Obilno sneženje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Naslednje jutro so na postaji Vojsko nad Idrijo izmerili 65 cm, v Logatcu 56 cm, na Otoku pri Cerknici 49 cm, na Planini pod Golico 47 cm in v Ljubnem ob Savinji 40 cm snega. Oseminštirideset ur prej na nobeni od naštetih postaj ni bilo snežne odeje.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 12. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 12. decembra
1957 –	V Zgornjem Posočju je močno deževalo, v visokogorju snežilo. Na Livku je do naslednjega jutra v 48 urah padlo 368 mm, v Lepeni 284 mm, v Plužni pri Bovcu 264 mm in na Žagi pri Bovcu 257 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 11. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 11. decembra
1879 –	Najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev leta 1850. Najnižja jutranja temperatura je znašala -26,4 °C, čez dan se je ogrelo le do -16,0 °C.
1991 –	Nad večjim delom Evrope se je zadrževal močan anticiklon, pri nas je zračni tlak, preračunan na morski nivo, dosegel zelo visoke vrednosti: v Ljubljani 1047 hPa, v Novem mestu 1046 hPa, na Letališču Maribor 1045 hPa in v Murski Soboti 1044 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 10. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 10. decembra
1969 –	Večinoma neobilno sneženje v vzhodnem delu Slovenije je ponehalo, ponekod so zjutraj izmerili rekordno visoko decembrsko snežno odejo. Na Turškem Vrhu v Halozah je sneg segal 83 cm, v Blagušu pri Gornji Radgoni 79 cm, v Martinju na severu Goričkega 70 cm, v Ormožu 67 cm, v Dravogradu 50 cm in v Lendavi 45 cm visoko.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 9. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 9. decembra
1980 –	Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z -29,6 °C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili -28,0 °C, na Rakitni -25,1 °C, v Ambrusu -25,0 °C, v Kočevju -22,6 °C, v Celju -21,0 °C in na Vrhniki -20,0 °C.

Vir: ARSO

Prazne police Rdečega križa za Slovence

Prazne police Rdečega križa za Slovence

Za Slovence so police Rdečega križa Slovenije prazne, nekateri pa imajo polne žepe.

"Humanitarne organizacije so ostale s praznimi policami!

To je posledica liberalne bolezni ksenofilije, saj sistemsko preferirajo tujce.

Dobrodelnost se začne doma!"

Facebook stran Slovenija Zavaruj Meje

Prazne police Rdečega križa in Karitasa

Zanimivi vremenski dogodki 8. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 8. decembra
1978 –	Ponekod v severozahodni Sloveniji se je dan začel z najhladnejšim decembrskim jutrom v zadnjih desetletjih. V Ratečah se je ponoči ohladilo do -21,2 °C, na Planini pod Golico do -19,6 °C, na Hrušici pri Jesenicah do -18,2 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju do -13,5 °C. Popoldne je v nižjih predelih Primorske začelo snežiti, sneženje je ponoči ponehalo. Naslednje jutro so v Komnu na Krasu izmerili 15 cm snega, v Ajdovščini 12 cm, v Novi Gorici 11 cm, v Vedrijanu in v Kubedu 7 cm ter na postaji Portorož Beli Križ 3 cm snega.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 7. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 7. decembra
1955 –	V sredogorju in ponekod na vzhodu je bilo za december nenavadno toplo. Na Miklavžu na Gorjancih (969 m) se je temperatura povzpela do 15,9 °C, na Planini pod Golico (1050 m) so izmerili 15,1 °C, v Mariboru 14,8 °C in pri Domu na Komni (1520 m) 13,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 6. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 6. decembra
1903 –	Predvsem na Gorenjskem je močno deževalo in snežilo, do naslednjega jutra je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 24 urah. V Leskovici na Škofjeloškem so namerili 159 mm, v Bohinjski Bistrici 138 mm, v Tržiču 120 mm, v Kranju 115 mm in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 86 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 4. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 4. decembra
1979 –	V večjem delu jugozahodne Slovenije je bilo popoldne najtoplejše v decembru v zadnjih desetletjih. V Komnu na Krasu se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C, v Čepovanu do 18,4 °C, v Novi vasi na Blokah do 18,0 °C, v Ilirski Bistrici do 17,5 °C in v Postojni do 16,7 °C.
1997 –	Ponekod v vzhodni polovici Slovenije so zjutraj izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin za december. V Rogaški Slatini je padlo 78 mm, v Ložicah na Kozjanskem 74 mm, v Lovrencu na Pohorju 68 mm, v Framu pri Mariboru 61 mm in na Bizeljskem 59 mm padavin.
2010 –	Nekatere meteorološke postaje so na ta, prejšnji ali naslednji dan beležile rekordno visoko snežno odejo za prvo polovico decembra. Na Voglu (1535 m) je bilo 180 cm snega, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) so ga namerili 105 cm, v Topolu pri Medvodah 65 cm, v Kočevju in Lescah 56 cm in v Novem mestu 46 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 3. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 3. decembra
1966 –	Do 7. ure zjutraj je ponekod v hribovitem svetu padlo več kot 200 mm padavin v preteklih 24 urah. V Ukancu v Bohinju so namerili 269 mm, v Lepeni v Zgornjem Posočju 234 mm, v Revenovšah nad Idrijo 228 mm, na Gomancah, južno od Snežnika, 224 mm, na Zgornjem Jezersko 166 mm in v Solčavi 135 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 1. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 1. decembra
1976 –	V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, v visokogorju pa močno snežilo. Do 7. ure zjutraj naslednjega dne so na nekaterih meteoroloških postajah izmerili prek 200 mm padavin v 24 urah. V Lepeni na Bovškem je padlo 291 mm, v Revenovšah nad Idrijo 268 mm, v Ukancu 224 mm, v Čepovanu 198 mm in na Zgornjem Jezerskem 172 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra
1925 –	Jutro je bilo zelo mrzlo, ponekod med najhladnejšimi novembrskimi v 20. stoletju. V Babnem Polju so izmerili rekordnih -27,4 °C, v Žireh se je temperatura spustila do -18,8 °C in v Šentilju pod Turjakom do -14,8 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj izmerili -19,2 °C in v Kamniku -18,6 °C.
1973 –	Jutro je bilo zlasti na Goriškem in Krasu zaradi snežne odeje izjemno mrzlo za november. V Šmarjah pri Sežani so namerili -17,5 °C, v Čepovanu -15,4 °C, v Godnjah na Krasu -14,6 °C, v Biljah pri Novi Gorici -12,1 °C in v Vipolžah -12,0 °C. Zelo nenavadna je bila tudi višina snežne odeje po Sloveniji: v Šmarjah pri Sežani so zjutraj izmerili 10 cm, v Biljah pri Novi Gorici 7 cm in v Kubedu 6 cm snega; v Ratečah in v Bovcu pa sploh ni bilo snežne odeje!
1993 –	Sneženje prejšnji dan in zadnjo noč je snežno odejo ponekod v vzhodni Sloveniji odebelilo na rekordno novembrsko vrednost. V Ribnici na Pohorju so zjutraj izmerili 73 cm, na Žusmu na Kozjanskem 71 cm, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah 69 cm, v Cirkulanah na obrobju Haloz 67 cm, v Predgradu nad Kolpo 63 cm, v Gornji Radgoni 55 cm, v Metliki 53 cm, na Malkovcu nad Sevnico 52 cm in v Lendavi 50 cm snega.
2005 –	Po večdnevnem sneženju je zlasti nekatere alpske doline prekrivala meter debela snežna odeja; ponekod toliko snega v novembru ni bilo že več kot 50 let. Na Planini pod Golico je sneg segal 115 cm visoko, v Zgornji Radovni ga je bilo 110 cm, v Ratečah 103 cm, v Bohinjski Bistrici 91 cm in v Koprivni na Koroškem 65 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 29. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 29. novembra
1964 –	V severozahodni Sloveniji je že drugi dan močno deževalo, do jutra naslednjega dne so ponekod namerili prek 300 mm padavin v 48 urah. V visokogorju je večinoma snežilo, tako da je zapadlo veliko snega. V Lepeni na Bovškem je padlo 397 mm, v Ukancu v Bohinju 359 mm, na Žagi pri Bovcu 335 mm, v Bohinjski Bistrici 295 mm in na Vojskem nad Idrijo 271 mm padavin.
1966 –	Večji del Slovenije je zajelo nenavadno obilno sneženje, ponekod v južni polovici je bilo to že drugo ta mesec! V Bohinjski Bistrici je do naslednjega jutra zapadlo 51 cm, v Kočevju 46 cm, v Ljubljani 37 cm, na Pragerskem 30 cm, v Celju 26 cm in v Tolminu 22 cm snega.
1973 –	Čez dan je nižje predele Primorske z izjemo obale pobelil sneg. V Godnjah na Krasu so naslednje jutro izmerili 15 cm, na Slapu pri Vipavi 11 cm, v Plavah 7 cm, v Novi Gorici in Kubedu pa 6 cm snega.
1996 –	Medtem ko je v večjem delu države do 7. ure zjutraj v preteklih 24 urah zapadlo do nekaj cm snega, je marsikje na jugu in jugovzhodu Slovenije zapadlo več 30 cm snega. Zjutraj so tako na Travi nad dolino Kolpe izmerili 80 cm, v Starem Logu pri Kočevju 61 cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini in na Lisci 60 cm, v Kočevju 57 cm in v Novem mestu 52 cm visoko snežno odejo.
2010 –	Debela snežna odeja je pokrivala dobršen del države. Na Vojskem nad Idrijo (1067 m) je zjutraj snežna odeja v višino merila 64 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 62 cm, v Kočevju 57 cm, v Novem mestu 50 cm, v Postojni 39 cm in v Lescah 37 cm. Na Kredarici (2514 m) so dan kasneje izmerili 275 cm snega.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 28. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 28. novembra
1978 –	Obilno sneženje, ki se je ponekod začelo že v noči s 25. na 26. november, je v pretekli noči ponehalo. Marsikje v višjih legah je dvodnevna vsota novega snega presegla pol metra. Na Kredarici je vsota znašala 103 cm, v Ratečah 87 cm, v Lučinah v Polhograjskih dolomitih 61 cm, v Logatcu 59 cm, v Ribnici na Pohorju 58 cm in v Mozirju 54 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 27. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 27. novembra
1949 –	Večdnevno obilno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je marsikje padlo več kot 300 mm padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem so namerili 466 mm, v Plužni pri Bovcu 415 mm, na Planini pod Golico 385 mm, v Stari Fužini v Bohinju 384 mm, na Livku pod Matajurjem 383 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 381 mm in v Zabičah pri Ilirski Bistrici 344 mm padavin.
1983 –	Razmeroma globok ciklon se je pomikal čez Srednjo Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 26. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 26. novembra
1969 –	Majhen, a globok ciklon je zjutraj prešel Slovenijo, zračni tlak je bil pri nas nenavadno nizek. Ob 7. uri zjutraj je na meteoroloških postajah Maribor in Murska Sobota tlak, preračunan na morski nivo, znašal le 985 hPa, v Novem mestu 987 hPa in v Ljubljani 989 hPa.
2005 –	Po obilnem nočnem sneženju so ponekod v osrednjem in severnem delu Slovenije izmerili najvišjo snežno odejo v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornjem Tuhinju je ob 7. uri zjutraj višina snega znašala 50 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so ga namerili 48 cm, v Mozirju 45 cm in v Ljubljani 37 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 25. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 25. novembra
1962 –	Na vzhodu je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje marsikje dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 cm, v Logarski Dolini 68 cm, v Pleskem pri Hrastniku 60 cm, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 cm, v Semiču v Beli krajini 51 cm in v Murski Soboti 43 cm snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih naslednje jutro namerili še več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 cm, v Slovenskih Konjicah 43 cm, v Cankovi v Pomurju 42 cm in v Rogaški Slatini 36 cm.
1965 –	Jutro je bilo mrzlo, ponekod najhladnejše v novembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju so namerili -25,7 °C, v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila do -21,7 °C, v Kočevju so namerili -20,2 °C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju -16,5 °C, v Mariboru -13,6 °C, v Ilirski Bistrici -12,6 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem -12,2 °C in v Kubedu v Slovenski Istri -8,8 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 24. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 24. novembra
1988 –	Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo marsikje po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do -19,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do -19,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -18,0 °C, v Murski Soboti do -16,6 °C, v Novem mestu do -15,1 °C, v Ljubljani do -14,5 °C in v Tolminu do -10,3 °C.

Vir: ARSO

Bolezni ultralevičarjev

Bolezni ultralevičarjev

PSIHOZA: duševno stanje posameznika, pri katerem se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja; dva glavna simptoma psihoz sta halucinacije (posameznik npr. vidi in sliši stvari, ki jih tam dejansko ni) in blodnje oziroma nerealni miselni konstrukti (posameznik npr. varovanje meja pred invazijo tujih narodov na Evropo dojema kot degradacijo humanosti); psihoza v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo

KSENOFILIJA: sistemsko preferiranje tujih in drugačnih ljudi

OIKOFOBIJA: negativna čustva do svoje kulture in sovražnost do svojih ljudi

ETNIČNI MAZOHIZEM: posameznik uživa v napadanju in poniževanju pripadnikov iste narodnosti in rase

PATOLOŠKI HUMANIZEM: obsedenost z reševanjem vseh "diskriminiranih"

PRITRDITVENA PRISTRANSKOST: ljudje lažje verjamejo dokazom, ki potrjujejo njihovo prepričanje, kot tistim, ki mu nasprotujejo

STERILIZACIJA DRUŽBE: spodkopavanje moralnih vrednot in enotnosti družbe (značilni pojavi: homoseksualnost, pedofilija, sprememba spola, spodbujanje uporabe drog in nemoralnega življenja)

Zanimivi vremenski dogodki 22. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 22. novembra
1978 –	Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmerjene nenavadno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
1999 –	Do jutra je v večjem delu Slovenije zapadlo okoli 20 cm snega v zadnjih 24 urah in marsikje se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za november. Na padavinskih postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 cm debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 cm visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 cm, v Žireh 55 cm, v Litiji 51 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 cm, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 cm ter v Celju 32 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 20. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 20. novembra
1958 –	Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, znašal okoli 1040 hPa.
1996 –	Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 19. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 19. novembra
1902 –	Čez dan je bilo za november zelo hladno. Ob drugi uri popoldne so na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom (1003 m) namerili mrzlih -11,4 °C, v Postojni je bilo -6,7 °C, v Cerknici -6,3 °C, v Celju -5,8 °C in v Ljubljani -3,8 °C.
1999 –	Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji je obilno snežilo, ponekod je snežna odeja naslednje jutro dosegla največjo višino v novembru v zadnjih desetletjih. V Kočevju je zapadlo 40 cm, skupna višina snega je dosegla 65 cm, na Žusmu na Kozjanskem je bilo novega snega 32 cm (64 cm), v Laškem 35 cm (skupaj 41 cm), v Šentjurju pri Celju 35 cm (41 cm), v Framu pri Mariboru 35 cm (40 cm) in na Pokojišču pri Vrhniki 26 cm (65 cm).

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 17. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 17. novembra
1966 –	Do jutra je ponekod v notranjosti Slovenije zapadlo veliko novega snega, ponekod je precej snega zapadlo še čez dan. Na postaji Podtabor blizu Ribnice na Dolenjskem je dvodnevna vsota novega snega znašala 63 cm, v Podlipju nad Muto 61 cm, v Novi vasi na Blokah 59 cm, na Pleskem pri Hrastniku 50 cm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 49 cm in v Logatcu 40 cm.
1975 –	Nenavadno obilne padavine ponekod v jugozahodni Sloveniji, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm padavin v 24 urah. V Podgradu pri Ilirski Bistrici so izmerili 209 mm, v Slavini pri Postojni 178 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 172 mm, na Tatrah v Brkinih 160 mm in na Razdrtem pri Postojni 151 mm.
1995 –	Do jutra je ponekod v zahodni Sloveniji padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je padlo 237 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 224 mm, na Lokvah na Trnovski planoti 217 mm, na Livku pod Matajurjem 214 mm in v Ligu nad Kanalom 192 mm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 16. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 16. novembra
1963 –	Najtoplejše novembrsko popoldne ponekod v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomlju se je čez dan ogrelo do 24,5 °C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 °C, v Lendavi so izmerili 23,8 °C, v Mariboru 23,0 °C in v Celju 22,6 °C.
1984 –	Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 mm, v Idriji 87 mm in v Cerknem 47 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.
1992 –	V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 m. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. november je ponekod padlo več kot 300 mm dežja! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 mm, v Bovcu 291 mm, na Vojskem nad Idrijo 288 mm, v Kalu na Kanalom 265 mm, v Kamniški Bistrici 246 mm, na Zgornjem Jezerskem 206 mm padavin, v Logarski Dolini 202 mm in na Bukovem nad dolino Bače 196 mm padavin v 48 urah.
2002 –	Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 °C, ponekod je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo kar do 24,8 °C, v Novem mestu so namerili 23,5 °C, v Murski Soboti 22,6 °C, v Kočevju 22,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 14. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 14. novembra
1969 –	Tretji dan morebiti najobilnejšega deževja 20. stoletja v Zgornjem Posočju; v 48 urah je ponekod padlo več kot 600 mm dežja! Naslednje jutro so v Bovcu namerili izjemnih 740 mm padavin v preteklih 72 urah (363 mm od 7. ure 13. do 7. ure 14. novembra), v Lepeni je padlo 698 mm, v Kobaridu 618 mm, v Kneških Ravnah pod Voglom 528 mm in v Ukancu v Bohinju 490 mm. Medtem, ko je bilo na severozahodu rekordno veliko dežja, je v Pomurju v istem obdobju padlo le nekaj mm dežja!
1982 –	V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je zlasti preteklo noč močno deževalo ali močno snežilo, ponekod je do jutra padlo več kot 300 mm padavin v 24 urah. V Plužni pri Bovcu so izmerili kar 338 mm dežja, v Lepeni pod Krnom je padlo 302 mm, v Ukancu v Bohinju 298 mm, v vasi Krn nad Kobaridom 282 mm, na Žagi pri Bovcu 279 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo in v Bohinjski Bistrici 231 mm, v Ligu nad Kanalom 215 mm in v Logarski Dolini 172 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra
1948 –	Vzhodno od naših krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
1985 –	Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103 mm, na Vojskem 85 mm in v Cerknem 76 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra
1977 –	Nenavadno, marsikje rekordno topel novembrski dan v višjih legah. Na Miklavškem hribu nad Celjem se je ogrelo do 23,1 °C, na Planini pod Mirno goro so izmerili 21,9 °C, v Kleniku pri Vačah 21,0 °C, v Babnem Polju 20,0 °C, v Postojni 19,8 °C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 °C in na Kredarici 11,8 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra
1927 –	Izjemno toplo novembrsko jutro. V Novem mestu so ob 7. uri izmerili 17,0 °C, v Laškem 16,3 °C, v Ljubljani 15,6 °C, v Slovenj Gradcu 14,5 °C in Sodražici 14,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra
1923 –	Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 mm padavin v 6 urah.
1997 –	Zelo močno deževje na zahodu in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah ponekod padlo več kot 400 mm dežja! Na Žagi pri Bovcu so namerili kar 504 mm padavin (od tega 355 mm od 6. novembra ob 7.00 do 7. novembra ob 7.00), v Lepeni pod Krnom je padlo 431 mm, v Kobaridu 414 mm, na Voglu 398 mm, na Ligu nad Kanalom 364 mm in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 mm. Na severovzhodu Slovenije je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za november. V Celju so ob 7. uri namerili kar 19,0 °C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 °C in v Postojni 14,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra
1973 –	Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem so naslednji dan izmerili 209 mm, v Kalu nad Kanalom in na Otoku pri Cerknici 162 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 144 mm in na Kozini pri Sežani 136 mm padavin v 24 urah.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra
1966 –	Silovito deževje v severozahodni Sloveniji se je uneslo, do jutra je v preteklih 48 urah ponekod padlo več kot 300 mm dežja. V Bovcu je padlo 399 mm, v Trenti so namerili 369 mm, v Ukancu v Bohinju 345 mm, v Mojstrani 313 mm in na Planini pod Golico 260 mm.
1971 –	Jutro je bilo ponekod po nižinah zelo hladno, čez dan pa se je ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Celju se je z jutranjih -5,0 °C ogrelo na popoldanskih 19,4 °C, v Črnomlju z -2,6 °C na 21,2 °C, v Kočevju z -3,7 °C na 20,0 °C, na Letališču Brnik z -6,0 °C na 16,9 °C in v Svečini v Slovenskih goricah z -4,3 °C na 18,4 °C.
1980 –	Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Podbrezju na Gorenjskem je sneg segal 57 cm visoko, v Bohinjski Bistrici so izmerili 56 cm snega, v Črni vasi na Barju 54 cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44 cm, v Cerknici 41 cm, v Bovcu 36 cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30 cm, v Mariboru 25 cm in v Ilirski Bistrici ter Črnomlju 24 cm.
1998 –	V noči s 4. na 5. november se je ob obilnih padavinah in prehodu hladne fronte zelo močno ohladilo, meja sneženja se je z okoli 2500 m nadmorske višine marsikje spustila do nižin. Na postaji Malkovec nad Sevnico se je od 21. ure zvečer prejšnjega dne do 7. ure tega dne ohladilo s 15,0 °C na 0,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju so zabeležili padec s 15,2 °C na 0,7 °C, v Novi vasi na Blokah s 14,4 °C na 1,1 °C, na Lisci z 10,7 °C na -0,6 °C, v Ljubljani s 14,0 °C na 2,8 °C in na Kredarici z 1,0 °C na -7,1 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra
1963 –	Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugod je bilo nenavadno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 °C, v Novem mestu so namerili 22,8 °C, v Celju 22,3 °C, v Lipah na Barju 22,0 °C in v Ljubljani 21,9 °C.
1980 –	Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je zlasti Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do naslednjega jutra pri temperaturi med -3 °C in -8 °C padlo kar 117 mm padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 97 mm in v Cerknici 80 mm padavin.
1998 –	V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 48 urah, zato so ponekod nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 mm, v Idriji 264 mm, na Hrušici pri Colu 248 mm, v Gornjem Gradu 201 mm (181 mm v 24 urah), v Žireh 186 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 170 mm, v Kamniški Bistrici 161 mm, v Senovici, vzhodno od Celja, 138 mm, v Framu pri Mariboru 122 mm ter v Ljubljani in Celju 116 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 2. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 2. novembra
1941 –	Potem, ko je že 23. oktobra ponekod padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili kar 88 cm snega, v Novih selih pri Kočevju 65 cm, v Kranjski Gori 54 cm, v Cerknici 48 cm, na Bledu 34 cm, v Ljubljani 33 cm, na Pleskem pri Hrastniku 24 cm in v Mariboru 14 cm snega.
1963 –	Do jutra je v 24 urah v hribovitem svetu zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kobaridu so izmerili 278 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 mm, v Bovcu 229 mm, v Ukancu v Bohinju 210 mm, na Vojskem nad Idrijo 197 mm in na Hrušici pri Colu 151 mm. Nasprotno v enakem obdobju ponekod na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaplja dežja!

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 1. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 1. novembra
1990 –	Zelo obilno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. Ponekod je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo več kot 200 mm padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 mm, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 mm, v Stari Fužini v Bohinju 211 mm, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 mm in v Gornjem Gradu 181 mm padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi ponekod po nižinah! V Novi vasi na Blokah se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 14,1 °C, v Stari Fužini v Bohinju je temperaturni padec znašal 13,6 °C, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore 12,6 °C, v Bovcu 10,6 °C, na Voglu (1535 m) 10,0 °C in na Kredarici 8,6 °C.

Vir: ARSO

Odprto pismo Uroša Palhartingerja evropski poslanki ge. Tanji Fajon glede vdora islamistov na ozemlje EU

Odprto pismo Uroša Palhartingerja evropski poslanki ge. Tanji Fajon glede vdora islamistov na ozemlje EU

Nekatera dejstva:

Po Koranu se Svet deli na Svet islama (Dar ul-Islam) in Svet vojne (Dar ul-Harab). Svet Islama je tam, kjer je kadarkoli v zgodovini bilo vzpostavljeno šeriatsko pravo. Muslimani morajo svet Islama braniti, ali ga ponovno osvojiti, hkrati pa osvajati nova ozemlja, vse dokler ne zavladajo nad celotnim planetom ...

Vsak Musliman ima dolžnost širiti Islam, to širjenje se imenuje Džihad. Džihad ni le vojna, kot se v Evropi zmotno predstavlja in prikazuje, Džihad je vsako širjenje Islama. Za Džihad se šteje naseljevanje na neislmska ozemlja, poročanje z nemuslimankami. Džihad je zanje tudi številčno rojevanje otrok, seveda pa je Džihad tudi njihova sveta vojna ...

Muslimanski moški se lahko poroči z nemuslimanko, ona lahko ohrani svojo religijo do smrti, otroci pa morajo biti muslimani. Muslimanke pa se ne smejo poročati z nemuslimani ...

Izstop iz Islama ni mogoč, odpadnik je označen za Kuffirja, sledi fatva, kar pomeni da lahko odpadnika oz. Kuffirja kdorkoli nekaznovano ubije ...

Po Koranu so vsi nemuslimani sužnji Muslimanom. Musliman lahko zasužnji ali ubije kateregakoli nemuslimana.

Islamisti ki vdirajo v Evropo, širijo Islam in ničesar drugega. Ne mislijo delati, takoj postavljajo pogoje, zahteve, od neislamskega prebivalstva zahtevajo usluge, torej se že v samem začetku vedejo kot gospodarji nad neislamskimi prebivalci Evrope ...

Šeriatsko pravo ni del pravnega reda članic EU. Kjerkoli Muslimani vzpostavijo svoj kalifat in vzpostavijo šeriatsko pravo, vzpostavijo deželo Islama, ki jim potem pripada na veke vekov. Prav tako gre za kršitev ustave članic EU, napad na ozemeljsko celovitost, nedotakljivost, suverenost držav, … Jasno je da te horde islamistov ne spoštujejo nobenega pravnega reda drugih držav, ne spoštujejo državnih meja, njihova identiteta ni znana, ni znana njihova preteklost, ...

Omenil bi, da nočete dvigniti življenjskega standarda lastnim ljudem, za islamistične horde pa velikodušno razvežete mošnje, tolerirate jim kršitve zakonodaje, tolerirate vdor na ozemlje brez vsakega preverjanja identitete, ... Hkrati pa pričakujete, da bomo ljudje, davkoplačevalci financirali lastno okupacijo, sprejeli nasilje islamistov, sprejeli nov način življenja – ki bo seveda prilagojen Islamu ...

Bizantinski cesar Manuel II. je v 14. stoletju glede nasilne narave Islama dejal, leta 2006 pa ga je citiral papež Benedikt XVI: "Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško. Vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem."

Dar-ul-Islam je tam, kjer stojijo mošeje, ki so eden od znakov Dar-ul-Islama oziroma znak, da to ozemlje pripada Islamu. Zato je tudi Saudska Arabija Nemčiji ponudila izgradnjo 200 mošej.

Zanimivi vremenski dogodki 31. oktobra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 31. oktobra
1976 –	Zjutraj so ponekod na jugu in jugozahodu Slovenije izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 mm, na Razdrtem 133 mm, na Kozini 127 mm, v Kubedu 113 mm in na Rakitni 100 mm padavin v 24 urah.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 29. oktobra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 29. oktobra
1959 –	Do jutra je ponekod padlo več kot 200 mm dežja v 48 urah. Na postaji Dom na Komni so izmerili 356 mm, v Plužni pri Bovcu 300 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 267 mm, v Mojstrani 206 mm, na Zgornjem Jezerskem 198 mm, v Gornjem Gradu 197 mm (183 mm v 24 urah) in v Litiji 130 mm (126 mm v 24 urah) padavin.
1997 –	Nad srednjo in jugovzhodno Evropo je bilo jedro močnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak zelo visok. V Novem mestu je znašal največji tlak, preračunan na morski nivo, 1041 hPa, v Murski Soboti in Mariboru 1040 hPa in na Letališču Portorož 1034 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 28. oktobra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 28. oktobra
1905 –	Izjemno hladno, morda celo najhladnejše oktobrsko jutro v 20. stoletju v precejšnjem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili -14,4 °C, Žireh in Sodažici -13,5 °C, v Postojni -12,8 °C, v Kočevski Reki -11,4 °C in v Ljubljani -9,3 °C (minimalna temperatura -10,7 °C). Glavni vzrok za izjemno nizke temperature je bila debela snežna odeja, ki je prekrivala večji del Slovenije.
1997 –	Mrzel polarni zrak je preplavil vso Slovenijo, v višjih legah je bilo zimsko mrzlo. Na Kredarici (2514 m) je temperatura padla na -17,8 °C, na Krvavcu (1740 m) na -12,4 °C, na Voglu (1535 m) na -11,5 °C in na Rogli (1492 m) -9,9 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 27. oktobra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 27. oktobra
1905 –	Po koncu daleč najobilnejšega oktobrskega sneženja marsikje v nižjih legah v 20. stoletju je pretežni del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Cerknici so izmerili za oktober prav neverjetnih 120 cm snega, v Podkraju je sneg segal 97 cm visoko, v Kočevski Reki ga je bilo 91 cm, v Višnji Gori 80 cm, v Postojni 70 cm, v Žireh 55 cm, v Bohinjski Bistrici 50 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 49 cm, v Kranju in Škofji Loki 40 cm in v Ljubljani 36 cm.
1931 –	Močne padavine v zahodni Sloveniji so po štirih dneh končno oslabele. Do jutra so v 96 urah največ padavin, 502 mm, zabeležili v Kneških Ravnah nad dolino Bače; v Bovcu je padlo 475 mm, v Bohinjski Bistrici 464 mm, v Krekovšah na Idrijskem 459 mm in na Predmeji nad Ajdovščino 410 mm padavin. Tik čez današnjo slovensko-italijansko mejo, v Učji, so izmerili kar 720 mm padavin!
2006 –	Nad okoli 1500 m je bilo izjemno toplo za konec oktobra. Na Voglu (1535 m) so namerili 21,4 °C, na Rogli (1492 m) se je ogrelo do 19,7 °C in na Kredarici (2514 m) do 13,6 °C. Najtopleje je bilo sicer v Metliki s 26,8 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 26. oktobra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 26. oktobra
1966 –	V nočnem neurju na Vipavskem in na Krasu je padlo nenavadno veliko dežja. Na meteorološki postaji v Ajdovščini so zjutraj izmerili 194 mm, v Komnu 178 mm, v Braniku 161 mm in na Otlici 138 mm padavin v preteklih 24 urah.
1973 –	Nenavadno hladno oktobrsko jutro, zlasti v severni polovici Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura padla do -8,5 °C, v Celju so izmerili -8,4 °C, na Letališču Brnik -8,3 °C, v Murski Soboti -7,6 °C in v Mariboru -5,9 °C.
1979 –	Zelo hladno jutro v severnem in osrednjem delu Slovenije. Na Kumu (1218 m) se je ohladilo do -10,0 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je termometer pokazal -8,8 °C, v Murski Soboti -8,1 °C, v Celju -7,6 °C, v Lescah -7,5 °C ter na Jeruzalemu v Slovenskih goricah -5,0 °C.
2003 –	V nekaterih krajih s snežno odejo je bilo jutro zimsko mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila vse do -17,3 °C, v Ratečah je bilo -10,4 °C, v Postojni -9,6 °C, v Metliki -7,0 °C in v Preddvoru -6,9 °C.

Vir: ARSO

Pismo gospe iz naselja Dobova

PISMO GOSPE IZ NASELJA DOBOVA 

(DELITE NAJ SE IZVE)

Živim na kriznem območju v Dobovi in rada bi delila z vami mojo zgodbo. Pred parimi dnevi sem želela podati moje mnenje slovenskim novinarskim ekipam, vendar ko sem začela negativno govoriti o trenutnem dogajanju, so ugasnili kamere z razlogom, da ne želijo negativne reklame glede begunske krize. Tisti sosedje, kateri pa so oddali celoten intervju, pa niso nikoli bili v novicah. Hudo mi je, kako nihče ne ve in noče slišati našo plat zgodbe. Prvič sem se srečala z begunsko krizo pred mesecem dni v Rigoncah. Sprva sem bila mnenja, da gre za uboge otroke in družine, kateri bežijo pred vojno, čeprav se mi je porajalo vprašanje, kaj delajo tukaj, tako daleč od svojih krajev? Namreč v Dobovi smo se v preteklosti borili za svoj kraj leta 91 in v času 2sv.v. je veliko mladeničev, kateri so šli v partizane. Še prej pa so naši pradedje hodili na soško fronto, da so ženske in otroci bili varni, daleč od vojnih grozot.

Ta negativen komentar medijskih ekip na mojo zgodbo, mi da še večji občutek da je to vse igra in v naprej načrtovano. Zakaj drugače ne smem podati svojo zgodbo? Da se vrnem mesec dni nazaj v Rigonce, na Bregano in Obrežje. Videla sem situacijo nekako tako, kot da je vse organiziran dogodek. Begunci so trgali iz rok otroke staršem in jih rinili v policiste. Tako slovenski, kot tuji mediji so le čakali na ta trenutek, da so slikali te čustvene dogodke.

Žal pa niso slikali smeti, iztrebkov, zavržen kruh, zažgane šotore in vso razdejanje kakršnega so pustili za sabo. V Harmici se je širil neznosen smrad še dva tedna po dogodku. Mediji tudi niso slikali prvo noč, kako so slovenski aktivisti metali vodo in hrano v policiste. Tisto hrano so prinesli razni dobrovoljci iz Hrvaške. Hvala bogu, da se je kmalu situacija umirila, vendar koliko sem spremljala situacijo na Madžarski, sem vedela, da v primeru madžarskega zaprtja meje bodo preusmerili tok beguncev k nam. Bila je noč pred prvem dnem, kateri je ohromil moj domači kraj. Šla sem s prijateljico po tortico v Zaprešič. Še tisto popoldne sem poslušala, kako nas politiki mirijo, češ da je Slovenija pripravljena na pritok beguncev! Bila sem popolnoma šokirana, da sem na mejnem prehodu zasledila dva avta in enega samega policista v hiški! Slovenija je imela pol leta časa, da se pripravi! Prihajale so zgodbe, kako se premika kolona ljudi proti nam! Pred mesecem dni smo videli, kako to zgleda! Pa vsekakor, noben ni ničesar ukrepal!

Že prvi dan sem videla, da so tisti ubogi otroci in družine v manjšini! Kje so, sem se spraševala? Kmalu je postalo jasno, da je bila to propaganda. Danes je stanje nevzdržno. Strah me je za moje vnukinje, saj se ne morejo več prosto igrati zunaj hiše. Naš način življenja se je spremenil. Vsak dan parkrat gledam kako se mim hiše vije kolona beguncev. Naj povem resnico, da so večina mladi močni fantje. Za vsako kolono čez mojo vas, gremo domačini in pobiramo smeti za njimi. Naše cestne povezave so zabarikadirane in imamo otežen prehod kamorkoli. Tudi Dobova je razklana na pol, saj so jih namestili v center vasi.

V Dobovi smo se poznali vsi. Bila je varna vas in priznam, velikokrat smo brez straha pustili odklenjeno hišo pa ni bilo problema. Danes nam je neprijetno stopit na dvorišče. Nespoštljivo se mi zdi, ker je celotno dogajanje zraven pokopališča in ne predstavljam si, kako bi zgledal pogreb, saj bi imeli zraven njih, kateri celi čas kričijo, tudi ALAH AKBAR. Smrad se pa že širi naokrog. Imamo srečo, da imamo močnega župana, kateri se trudi imeti vse te ljudi pod nadzorom, ker ne predstavljam si kriminal kakšen bi ostajal za njimi če se bi prosto gibali čez Slovenijo. Baje jih je še nekaj milijonov, kateri bodo krenili iz Turčije. Lahko sklepam, da se ta kolona ljudi kateri so v mojem domačem kraju vleče do Turčije. Če je tako je najboljše, da se izselim, saj to lahko traja več let!

Razmišljam logično in če k nam prihaja milijone takšnih ljudi, bo vse šlo na skupni imenovalec in standard bo padel. V kolikor bo standard padel, mi si ne bomo več mogli pomagati in tudi ne njim v njihovih državah. Boli me tudi hinavščina, saj se je nam domačinom velikokrat zgodilo to, kadar smo šli v trgovino peš ali kolesom, nas je obmejna policija vstavljala in zahtevala dokumente. Nam jih ni bilo problem pokazat, pa čeprav 50m od doma. Problem je ta, da se čez mojo vas sprehaja na tisoče bojno sposobnih fantov, katere ne pregleda nihče! Lahko prinesejo veliko bolezni in ob vsem tem smradu, iztrebkih, nehigieni je to biološka bomba! Ne vemo njihove prave identitete, ne vemo ali so teroristi… ali bi spustili takšne ljudi v svojo hišo?! Jaz jih nebi in zavoljo državljanov, jih tudi nebi spustila v državo! Zaradi parih otrok se igramo humaniste in ogrožamo življenja milijonov!

Zgodila se je zanimiva izkušnja, kar vemo vsi v domačem kraju. Sokrajan je slikal novinarje, kako snemajo le otroke in ko pridejo moški begunci prenehajo snemat. Zaradi tega je bil ovaden z razlogom-vožnja v naravnem okolju! Očitno se dela s polno paro, da se resnica utiša! Še pokojni dedek mi je znal reči, naslednja vojna bo zaradi muslimanov in prevladala bo rumena rasa. Dedek brez šole je več vedel, kot vsi naši politiki. Prosim vse politike, pomislite na nas Slovence, s katerimi si delite skupni prostor, da pomagate nam in nam ne uničujete življenja kakršnega smo poznali. Smo mala vas, z skupnimi vasmi nas je skupaj 3000. Že sedaj smo v manjšini in v takšnem okolju naši otroci ne morajo živeti.

Občanka Dobove