30. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 30. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 30. septembra
 
1961 – September se je zaključil z zelo toplim in sončnim vremenom in tudi sicer je septembra tega leta prevladovalo lepo in prijetno toplo vreme s pravim babjim poletjem. V Mariboru se je zadnji dan temperatura povzpela do 27,8 °C, v Novem mestu do 27,2 °C, v Murski Soboti in Kopru do 26,6 °C ter v Ljubljani do 24,9 °C.

Vir: ARSO

29. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 29. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 29. septembra
 
1977 – V večjem delu Slovenije je bilo jutro najhladnejše v septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo celo do -7,9 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili -6,8 °C, v Ilirski Bistrici -3,6 °C, v Murski Soboti -3,5 °C, v Kočevju -3,1 °C, v Godnjah na Krasu -1,4 °C, v Mariboru -1,0 °C in v Ljubljani -0,6 °C. Nenavadno visok je bil tudi zračni tlak, saj je bilo nad večjim delom Evrope izrazito območje visokega zračnega tlaka. V Ljubljani je bil največji tlak, preračunan na morski nivo, 1036 hPa, na Letališču Maribor in v Novem mestu 1035 hPa ter v Portorožu 1031 hPa.

Vir: ARSO

28. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 28. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 28. septembra
 
1965 – Že tretji dan zapored je v Julijskih Alpah in na dinarski pregradi obilno deževalo. Naslednje jutro so na nekaterih postajah izmerili več kot 400 mm dežja v preteklih 96 urah! Pri Domu na Komni je padlo kar 538 mm, v Lepeni pod Krnom 513 mm, na Žagi pri Bovcu 472 mm, v Kobaridu 424 mm, v Bohinjski Bistrici 407 mm, v Čepovanu 375 mm, na Gomancah pod Snežnikom 362 mm in v Biljah pri Novi Gorici 275 mm padavin.
 
1989 – Nenavadno zgodno obilno sneženje v visokogorju. Do jutra je na Kredarici (2514 m) zapadlo 38 cm snega v 24 urah, naslednje jutro ga je bilo skupaj že 3/4 metra. Na postaji pod Voglom (1535 m) so zapadli trije centimetri snega.

Vir: ARSO

27. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 27. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 27. septembra
 
1926 – Po izjemno obilnem deževju je v povodjih Gradaščice in Sore nastopila katastrofalna, stoletna vodna ujma. Do 29. septembra zjutraj je v 72 urah na Sv. Katarini nad Medvodami padlo 363 mm, v Žireh 356 mm, v Ljubljani 239 mm, v Kamniku 173 mm in v Kranju 168 mm dežja. Še več dežja je padlo na jugozahodu Slovenije in na Tržaškem Krasu. Na Lokvah na Trnovski planoti so namerili 464 mm, v Čepovanu 413 mm in v Godnjah na Krasu 410 mm dežja.

Vir: ARSO

26. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 26. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 26. septembra
 
1959 – Nenavadno obilno deževje v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in na Trnovski planoti. Naslednje jutro so v Neblem izmerili 203 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 175 mm, v Kalu nad Kanalom 157 mm in v Plavah 155 mm dežja v 24 urah.
 
1967 – Po svežem jutru se je čez dan izjemno močno segrelo in popoldne je bilo marsikje eno najtoplejših ob koncu septembra v zadnjih 100 letih. V Babnem Polju se je s hladnih 0,9 °C popoldne ogrelo na 25,8 °C, v Ambrusu s 4,6 °C na 29,3 °C, na Letališču Brnik s 4,4 °C na 28,3 °C, v Črnomlju z 8,4 °C na 30,1 °C in v Celju z 8,4 °C na 29,4 °C.

Vir: ARSO

25. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 25. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 25. septembra
 
1924 – Do druge ure zjutraj je v Bovcu v samo šestih urah padlo 125 mm dežja.
 
2002 – Obilno in dolgotrajno sneženje v visokogorju je končno ponehalo, na Kredarici (2514 m) je bilo zjutraj 65 cm snega.

Vir: ARSO

24. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 24. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 24. septembra
 
1932 – V Črnem Vrhu nad Idrijo so dopoldne izmerili 249 mm, v Predmeji 164 mm, v Šempasu 163 mm, v Ajdovščini 152 mm in v Dekanih 120 mm padavin v 24 urah.
 
1933 – Zjutraj so v večjem delu Slovenije izmerili zelo veliko štiridnevno (96-urno) višino padavin, že dan prej pa so nastopile hude poplave v osrednji in južni Sloveniji. V Kamniški Bistrici so namerili 358 mm, v Postojni 321 mm, v Soči pri Bovcu 301 mm, v Sodražici pri Ribnici 292 mm, v Sežani 288 mm, v Bohinjski Bistrici 262 mm, na Rakitni 261 mm, v Ljubljani 259 mm ter v Celju 221 mm padavin.

Vir: ARSO

23. september 2013

Čaj iz posušenih storžkov hmelja

Čaj iz hmeljevih cvetov uspava, pomirja in blaži težave s srcem


Hmelj, sicer bolj znan kot rastlina, ki je v rabi za varjenje piva, je lahko nadvse koristen tudi v domači lekarni. Seveda pa moramo najprej o njem nekaj vedeti, preden ga nabiramo oz uporabljamo.

Nabrani storžki divjega hmelja

Hmelj je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so cvetovi lahko ženski in moški. Za čaj nabiramo samo ženske cvetove; ti se razvijejo v približno dva centimetra dolge storžke na dolgih pecljih, ki so posuti z žlezicami. Hmelj sicer navadno vidite v nasadih, a raste tudi divje po grmovnatih nabrežjih in gozdnih obronkih po vsej državi. Zrele, neoplojene storžke gojenega ali divjega hmelja nabiramo avgusta in septembra, jih posušimo in hranimo v temnih kozarcih s pokrovom. Zdrobimo jih tik pred uporabo. Če nista kaj prida zeliščar, pa seveda hmeljev čaj enostavno lahko tudi kupite v lekarni.

Sušenje storžkov divjega hmelja

Hmeljev čaj deluje kot odlično uspavalo, poleg tega lajša blage znake duševne preobremenjenosti, pomirja in vzbuja tek. Uporabljamo ga tudi kot dodatek k čajem za pomirjanje želodca. Čaj iz hmeljevih cvetov in listov je koristen tudi za zdravljenje težav s srcem. Poleg tega uravnava menstrualne krvavitve in pomaga pri težavah, povezanih z meno. Odličen je tudi za blaženje težav z mehurjem in ledvicami.

Eno do tri čajne žličke hmeljevega čaja prelijte s skodelico vrele vode (150 ml), pokrito pustite stati 10-15 minut in nato precedite. Pri napetosti in stresu pijte po eno skodelico sveže pripravljenega čaja do štirikrat dnevno. Pri težavah z uspavanjem pijte eno do dve skodelici čaja zvečer, pol do eno uro pred spanjem; če je potrebno popijte še eno skodelico čaja bolj zgodaj zvečer.

Poročil o primerih prevelikega odmerjanja hmeljevega čaja sicer ni, vseeno pa je bolje, da z njim ne pretiravate.



HMELJ v prehrani in zdravilstvu


Mlade poganjke hmelja so kot zelenjavo cenili že stari Rimljani. V 16. stoletju je takrat priznani zdravnik Paracelsus uporabljal storžke hmelja za zdravljenje prebavnih motenj.

Danes zeliščarji priporočajo čaj iz posušenih storžkov domačega ali divjega hmelja kot uspavalo in pomirjevalo ter ter za lajšanje prebavnih motenj živčnega izvora. Hmelj pa ni primeren za zdravljenje depresije. Čaj se uporablja pri zdravljenju infekcij zgornjega prebavnega trakta, razjed, kožnih izpuščajev in ran, kot diuretik pri vnetjih mehurja, zlatenici in drugih jetrnih boleznih, zmanjšuje napetost in krče v mišicah, spodbuja tek, pomaga tudi pri menstrualnih težavah, zniževal naj bi krvni tlak. Hmelj je učinkovit tudi v toplih blazinicah ob zobobolu in bolečinah v ušesih. Pri zdravljenju astme, kašlja, kolitisa in ob bolečinah v trebuhu se uporabljajo predvsem alkoholni ekstrakti hmelja. Znanstveniki so pred kratkim ugotovili, da flavonoidi, ki so v hmelju, uničujejo rakaste celice. Posebej naj bi bil hmelj uspešen pri zdravljenju raka na prsih in prostati. Peter Ašič je priporočal čaj iz storžkov tudi za zdravljenje protina in revme, mlade poganjke hmelja za čiščenje jeter, sok iz svežih listov pa za lajšanje zaprtja. Storžke nabiramo pozno poleti, ko še niso popolnoma zreli. Mlade poganjke nabiramo spomladi in jih v kulinariki uporabljamo podobno kot divje šparglje.

Zanimivi vremenski dogodki 23. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 23. septembra
 
1985 – Izjemno toplo popoldne za drugo polovico septembra. V Braniku v Vipavski dolini se je segrelo kar do 34,0 °C, na Slapu pri Vipavi je termometer pokazal 32,5 °C, v Tolminu 31,5 °C, v Metliki 30,5 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku 29,0 °C in v Postojni 28,8 °C.

Vir: ARSO

19. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 19. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 19. septembra
 
1977 – Na nekaterih postajah so zjutraj glede na letni čas izmerili nenavadno visoko snežno odejo. Na Javorniku nad Colom (1100 m) je bilo 38 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 31 cm, na Krvavcu (1740 m) 30 cm ter na Pleši (Nanosu, 1258 m) 10 cm snega. Sicer je bilo nenavadno hladno, še posebej zjutraj ponekod na zahodu. Na Kredarici (2514 m) je bila minimalna temperatura zimskih -8,3 °C, pri Domu na Komni (1520 m) se je ohladilo do -5,0 °C, na Planini pod Golico (970 m) do -1,2 °C, v Bovcu do -0,1 °C in v Biljah pri Novi Gorici do 1,0 °C.
 
1986 – Na zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje za september izrazito visokega zračnega tlaka. V Novem mestu in Murski Soboti je tlak, preračunan na morski nivo, dosegel kar 1037 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti 1036 hPa, v Portorožu pa le 1029 hPa.
 
2010 – Izjemno obilno deževje, ki se je začelo 16. septembra, je končno ponehalo. Zlasti v predelih osrednje in zahodne Slovenije je bilo deževje po višini padavin rekordno. Na Otlici nad Ajdovščino je padlo 537 mm, na Voglu 351 mm, na Planini pri Rakeku 338 mm, v Topolu pri Medvodah 320 mm, v Hotedršici pri Logatcu 307 mm, v Ljubljani 271 mm, v Dobrniču na Dolenjskem 223 mm in v Celju 220 mm padavin. Številna območja so prizadele silovite poplave.

Vir: ARSO

18. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 18. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 18. septembra
 
1937 – V Bovcu je v vsem dnevu padlo 232 mm padavin, v Bohinjski Bistrici pa so do naslednjega jutra izmerili 147 mm dežja v 48 urah.
 
1971 – Zjutraj je bila v številnih krajih slana. V Babnem Polju se je ohladilo do -6,5 °C, v Ratečah je minimalni termometer pokazal -4,4 °C, na Letališču Brnik -3,8 °C, v Lipah na Ljubljanskem barju -3,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -3,0 °C, v Celju -2,5 °C in v Biljah pri Novi Gorici -0,3 °C. Na Kredarici je bilo že prav zimsko mrzlo, izmerili so -9,4 °C.
 
1977 – Sneženje v višjih legah je ponehalo, že do jutra pa je zlasti v sredogorju zapadlo izjemno veliko snega za september. Na Mašunu (1027 m) pod Snežnikom so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 35 cm, pri Domu na Komni (1520 m) 30 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 25 cm, na Krvavcu (1740 m) 20 cm, na Pasji Ravni (880 m) nad Polhovim Gradcem 12 cm in v Novi vasi na Blokah (722 mm) 10 cm debelo snežno odejo.
 
1987 – V večjem delu Slovenije je bilo čez dan izjemno toplo za sredino septembra. V Metliki se je segrelo do poletnih 32,8 °C, v Ilirski Bistrici do 32,0 °C, na Planini pri Postojni do 31,5 °C, v Novi vasi na Blokah in v Babnem Polju do 30,0 °C in na Vojskem nad Idrijo (1070 m) do 27,5 °C.
 
2007 – Severno polovico Slovenije je prizadela katastrofalna vodna ujma. Na območju od Zgornjega Posočja prek severnega dela Ljubljanske kotline do Pohorja je v 12 urah padlo 100-300 mm padavin. V času najhujšega naliva je v Bohinju padlo prek 50 mm v pol ure, v dveh urah pa je na postaji Kneške Ravne na južni strani Spodnjih Bohinjskih gora padlo kar 157 mm padavin. Na padavinski postaji Davča je v šestih urah padlo 214 mm dežja, kar je daleč najhujši naliv od začetka meritev leta 1945. Naslednje jutro so v državni mreži postaj največ padavin v 24 urah izmerili na Voglu in v Kneških Ravnah, 304 mm; na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je padlo 227 mm, v Škofji Loki 218 mm, v Dražgošah in Rutu 216 mm, v Železnikih 197 mm, na Gomilskem pri Žalcu 173 mm in v Slovenskih Konjicah 131 mm dežja.

Vir: ARSO

17. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 17. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 17. septembra
 
1971 – V visokogorju in ponekod po nižinah je bilo jutro za september zelo hladno. Na Kredarici je bil z -9,8 °C dosežen septembrski rekord, v Babnem Polju so izmerili -6,0 °C, v Ratečah in pri Domu na Komni (1520 m) -3,7 °C, na Letališču Brnik -2,7 °C in v Vipolžah v Goriških brdih 0,5 °C.
 
1975 – Ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije je bila zabeležena najvišja temperatura v septembru v zadnjih desetletjih. V Ilirski Bistrici so izmerili 31,7 °C, v Čepovanu se je ogrelo na 28,5 °C, na Pleši (Nanos, 1258 m) na 27,3 °C in na Kredarici (2514 m) na 18,4 °C.
 
1977 – Zelo hladno vreme s padavinami, meja sneženja se je čez dan ponekod spustila pod 1000 m! Ob 2. uri popoldne je bilo v Novi vasi na Blokah le 1,2 °C, v Postojni 3,0 °C, v Čepovanu 4,3 °C, v Ljubljani 6,2 °C in v Novem mestu 6,4 °C

Vir: ARSO

16. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 16. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 16. septembra
 
1940 – Po silovitem deževju so ob 9. uri dopoldne predvsem na Idrijskem zabeležilo izjemno veliko dnevno količino padavin. V Idrijski Beli je padlo kar 258 mm, v Krekovšah 247 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 196 mm in v Idriji 155 mm dežja.

Vir: ARSO

15. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 15. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 15. septembra
 
1957 – Po nočnem sneženju je bilo zjutraj nad okoli 1000 m pobeljeno. Na Kredarici je bilo 15 cm snega, pri Erjavčevi koči (1515 m) pod prelazom Vršič so ga namerili 10 cm, na Predelu (1156 m) in v Podolševi (1247 m) 5 cm, v Ratečah (864 m) in pri Koči nad Šumikom na Pohorju (1070 m) 1 cm.
 
1988 – Na postaji na Voglu (1535 m) so zjutraj izmerili 3 cm, na Krvavcu (1740 m) pa 5 cm snega. V visokogorju je že tretji dan zapored močno snežilo, naslednje jutro so na Kredarici (2514 m) namerili kar 95 cm snega!

Vir: ARSO

14. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 14. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 14. septembra
 
1987 – Ponekod v vzhodnem delu Slovenije se je čez dan segrelo nad 30 °C. V Metliki so izmerili 33,6 °C, v Dobličah pri Črnomlju 32,2 °C, v Slovenskih Konjicah in Radljah ob Dravi 30,7 °C, v Murski Soboti 30,6 °C in v Kočevju 30,5 °C.
 
2011 – Nenavadno topel dan, po nižinah se je segrelo do okoli 30 °C. V Metliki se je živo srebro povzpelo kar do 33,4 °C, v Biljah pri Novi Gorici so namerili 31,7 °C, v Novem mestu in Bizeljskem 31,6 °C, v Ljubljani 30,8 °C in v Lescah 29,5 °C.

Vir: ARSO

13. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 13. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 13. septembra
 
1997 – Ponekod v zahodni Sloveniji je zvečer in sredi noči nenavadno močno deževalo. V Biljah pri Novi Gorici je v poltretji uri padlo izjemnih 165 mm, na Lokvah na Trnovski planoti pa v šestih urah 124 mm padavin. Na padavinski postaji Otlica nad Ajdovščino je 24-urna višina padavin znašala 201 mm, v Šempasu pri Novi Gorici 190 mm in v Hotedršici pri Logatcu ter Voglu v Julijskih Alpah 146 mm.

Vir: ARSO

12. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 12. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 12. septembra
 
1927 – Že drugi dan nenavadno močno deževje v delu Gorenjske, severne in južne Slovenije. Do jutra naslednjega dne je ponekod padlo okoli 200 mm padavin v 48 urah. V Bohinjski Bistrici so izmerili 232 mm, v Leskovici nad Gorenjo vasjo 201 mm, v Dražgošah nad Železniki 200 mm, v Škofji Loki 190 mm, v Kamniku 184 mm, v Kočevski Reki 178 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 158 mm in v Žireh 156 mm dežja.
 
1931 – V zahodni Sloveniji je že drugi dan močno deževalo. Do naslednjega dne ob 9. uri dopoldne je v 48 urah v Kneških Ravnah pod Voglom padlo 290 mm, na Bukovem pri Cerknem 207 mm, v Sv. Luciji (Mostu na Soči) 194 mm in v Logu pod Mangartom 162 mm dežja.
 
1998 – Ob prehodu sredozemskega ciklona je bil po vsej Sloveniji popoldne in zvečer izmerjen za september izjemno nizek zračni tlak. V Portorožu so izmerili 990 hPa, v Murski Soboti in Biljah pri Novi Gorici 991 hPa, v Novem mestu in na Letališču Brnik pa 992 hPa.

Vir: ARSO

10. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 10. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 10. septembra
 
1993 – Jutro je bilo ponekod nenavadno toplo za sredino septembra. V Gornji Radgoni je bila najnižja temperatura 19,5 °C, v Murski Soboti so izmerili 19,0 °C, v Ilirski Bistrici 16,6 °C in v Postojni 16,0 °C.

Vir: ARSO

9. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 9. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 9. septembra
 
1963 – Zjutraj so na nekaterih postajah jugovzhodne Slovenije izmerili zelo veliko dvodnevno (48-urno) višino padavin. Na Planini pod Mirno goro je padlo 167 mm, v Gorenjcih na skrajnem jugovzhodu 157 mm, na Travi nad dolino Kolpe 153 mm, v Črnomlju 147 mm ter v Predgradu in Cerovcu 145 mm dežja.

Vir: ARSO

8. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 8. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 8. septembra
 
1958 – Dnevni temperaturni hod je bil marsikje izjemno velik - dan se je začel s hladnim jutrom, popoldne pa je bilo vroče. V Kočevju se je ogrelo z jutranjih 2,5 °C na vročih 30,0 °C popoldne, v Celju s 3,8 °C na 29,4 °C, v Črnomlju s 7,3 °C na 33,4 °C, na Bizeljskem s 7,2 °C na 31,7 °C in v Ljubljani s 7,7 °C na 29,3 °C.
 
1973 – Ponovno nenavadno vroč dan na Primorskem z rekordno visoko septembrsko temperaturo na nekaterih postajah. V Braniku na Vipavskem se je temperatura povzpela do 34,2 °C, v Tolminu, Biljah pri Novi Gorici in Vipolžah v Goriških brdih s 34,0 °C ni bilo dosti manj vroče, v Ajdovščini pa so izmerili 33,8 °C.

Vir: ARSO

7. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 7. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 7. septembra
 
1973 – Jedro vročinskega vala se je premaknilo nad Primorsko, na številnih postajah je bila izmerjena rekordno visoka septembrska temperatura. V Dragonji se je segrelo do zelo vročih 34,6 °C, v Vedrijanu v Goriških brdih so izmerili 34,5 °C, v Novi Gorici 34,1 °C, v Kubedu 34,0 °C in v Komnu na Krasu 32,5 °C.

Vir: ARSO

6. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 6. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 6. septembra
 
1973 – Podobno kot dan prej se je marsikje spet ogrelo nad 30 °C, ponekod v notranjosti je bila izmerjena najvišja temperatura v septembru po letu 1950. V Tolminu so namerili 33,5 °C, v Ilirski Bistrici 32,5 °C, v Ljubljani 31,3 °C, v Postojni in Dolenjem Jezeru pri Cerknici 31,2 °C in Volčjem Potoku pri Kamniku 30,9 °C.

Vir: ARSO

5. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 5. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 5. septembra
 
1973 – Po svežem jutro se je čez dan močno ogrelo, marsikje so zabeležili vroč dan. V Tolminu se je živo srebro povzpelo na 32,2 °C, v Biljah pri Novi Gorici do 31,8 °C, v Celju do 30,6 °C, v Mozirju do 30,3 °C in v Kočevju do 30,2 °C.
 
1982 – Popoldne je bilo za september ponekod nenavadno toplo. V Kočevju se je ogrelo do 30,6 °C, na Vrhniki so izmerili 30,2 °C, na Letališču Brnik 29,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 29,6 °C ter v Ratečah 28,8 °C.

Vir: ARSO

4. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 4. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 4. septembra
 
1962 – Nenavadno, ponekod celo rekordno toplo popoldne za začetek septembra. V Kostanjevici na Krki so izmerili 32,8 °C, v Novem mestu 32,3 °C, v Ambrusu na Dolenjskem 31,3 °C, v Mariboru 31,1 °C, v Ljubljani 30,7 °C in v Sevnem nad Litijo 28,8 °C.
 
2006 – Vroč dan v vzhodni Sloveniji. V Metliki se je segrelo do 32,4 °C, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 31,0 °C, v Lendavi 30,7 °C, v Velikih Dolencih 30,5 °C, v Celju 30,3 °C in v Kočevju 30,1 °C.
 
2009 – Zlasti nad goratim delom severne in severozahodne Slovenije so nastajale nevihte z močnejšimi nalivi. Ponekod je v 24 urah padlo več kot 150 mm dežja. Dežemer v Kranjski Gori je zabeležil 207 mm padavin; v Logu pod Mangartom so jih namerili 204 mm, na Bregu pri Jesenicah 171 mm, na Kredarici 154 mm in v Mislinji 109 mm. V Ratečah je v močnem dežju v poldrugi uri padlo 67 mm dežja.
 
2011 – Vroč dan, številne postaje so izmerili najvišjo septembrsko temperaturo od začetka meritev. V Metliki se je segrelo do 34,0 °C, v Ljubljani, Celju in Biljah pri Novi Gorici do 33,2 °C, v Kočevju in Dobličah pri Črnomlju do 32,6 °C, na Letališču Portorož do 32,4 °C, v Postojni do 31,2 °C in v Babnem Polju do 30,5 °C.

Vir: ARSO

3. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 3. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 3. septembra
 
1956 – Na nekaterih meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji so izmerili najvišjo septembrsko temperaturo, sicer je bilo že drugi dan zapored nenavadno toplo oziroma vroče. V Črnomlju se je segrelo kar do 34,4 °C, v Krškem 32,5 °C, v Mariboru 32,2 °C, v Gornji Radgoni 32,0 °C in v Novem mestu 31,9 °C.
 
2011 – Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo vroče. V Biljah pri Novi Gorici se je segrelo do 33,3 °C, v Godnjah na Krasu do 32,5 °C in v Postojni do 31,2 °C.

Vir: ARSO

2. september 2013

Zanimivi vremenski dogodki 2. septembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 2. septembra
 
1956 – Prvi od dveh zaporednih nenavadno vročih septembrskih dni, ponekod so izmerili najvišjo temperaturo v septembru od začetka meritev. V Črnomlju se je živo srebro povzpelo do 33,9 °C, v Mokronogu je termometer pokazal 32,0 °C, v Kortinah pri Črnem Kalu 31,8 °C, na Šmarni gori 30,4 °C in na Rakitni 28,2 °C.
 
1965 – Drugi dan zapored je v hribovitem svetu zahodne Slovenije zelo močno deževalo. Do jutra naslednjega dne je ponekod padlo več kot 300 mm padavin v 48 urah. V Ukancu v Bohinju so izmerili 358 mm, v Bovcu 356 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 322 mm (258 mm v 24 urah!), v Kobaridu 318 mm in v Zgornji Radovni pri Mojstrani 315 mm dežja.

Vir: ARSO

"V Siriji so imeli džentelmenski dogovor o napadanju"

To je predpomnjeni zapis iskalnika Google o strani http://www.rtvslo.si/svet/v-siriji-so-imeli-dzentelmenski-dogovor-o-napadanju/316542. To je posnetek strani, kot je bila aktualna dne 31 avg 2013 16:34:47 GMT. Trenutna stran se je od takrat lahko spremenila. Več o tem
Nasvet: Če želite hitro najti iskani izraz na tej strani, pritisnite Ctrl + F ali ⌘ - F (Mac) in uporabite vrstico za iskanje.



Podpolkovnik Josip Bostič
Podpolkovnik Josip Bostič je za MMC dejal, da danes ne bi bil rad v koži Evropejca, ki se sprehaja po sirskem mestu. Foto: Slovenska vojska

"V Siriji so imeli džentelmenski dogovor o napadanju"

MMC-jev pogovor s podpolkovnikom Josipom Bostićem
31. avgust 2013 ob 16:06
Damask - MMC RTV SLO
"Že takrat sem napovedal, da bo v uporniških skupinah terorizem prevladal nad zmernostjo, in to se je tudi zgodilo," je dejal podpolkovnik Josip Bostič, ki je bil na opazovalni misiji v Damasku.

Na opazovalno misijo Organizacije združenih narodov (OZN) UNSMIS je bil podpolkovnik Josip Bostič napoten maja lani. Kar 89 dni je bil v vlogi vojaškega opazovalca, odgovornega za opazovanje uresničevanja mirovnega sporazuma med Sirijo in Združenimi narodi ter poročanje o njegovih morebitnih kršitvah.


Ko ste se vrnili iz Sirije, ste v intervjuju za Dnevnik izjavili, da potem še nekaj časa niste spali.
Delo vojaškega opazovalca je zelo stresno. Delo vojaškega opazovalca v Siriji toliko bolj, saj smo bili kot vojaški opazovalci večkrat napadeni. Uradno o tem sicer nismo smeli govoriti, vendar vsakdo, ki je videl vozila s počenimi stekli in grupiranje zadetkov na oklepnih steklih, bi vedel, da je bil tarča voznik ali potnik v vozilu. Da smo bili ogroženi, priča tudi napad na konvoj, v katerem se je vozil norveški general Mood.
Ponoči so v mestu odmevale eksplozije, z balkona sem večkrat opazoval svetleče se naboje, ki so leteli mimo hotela. Podoživljanje delovnega dneva v patrulji in načrtovanje naslednje patrulje - vse to seveda ni pripomoglo k sproščenemu počitku ponoči.

Razmere v Siriji so bile podobne današnjim. Tudi tedaj so bila poročila o pokolih. Te govorice smo preverjali na terenu, oblikovali smo posebne patrulje, s katerimi smo si želeli ogledati sporna mesta. Pri zadnji patrulji proti mestecu pri Hami smo bili tudi napadeni. Eno izmed naših vozil so napadalci zasledovali. Skratka, situacija je bila izredno napeta, čeprav ocenjujem, da je zdaj, ko berem poročila in ocenjujem stopnjo nasilja, napetost še večja. Že takrat sem napovedal, da bo v uporniških skupinah terorizem prevladal nad zmernostjo, in to se je očitno tudi zgodilo.

Kakšno je življenje vsakdanjih ljudi v Siriji, so razdeljeni glede podpore upornikom ali režimu?
V predelih, kjer ni bilo spopadov, so ljudje živeli normalno življenje. Tudi v mesta, ki so jih zavzeli uporniki in so bila obdana s cestnimi zaporami, so normalno dostavljali živila. Gibanje ljudi je bilo omogočeno, kar me je presenetilo. Kot vojak sem pričakoval, da bodo takšna mesta obkoljena in odrezana od drugih mest, a ni bilo tako. Vojska je okoli teh mest postavljala cestne zapore in nadzorovala gibanje, ni pa bilo njegove popolne prepovedi. Na teh območjih se je bilo zelo nevarno zadrževati ponoči, ko so se razplamteli spopadi.

Spominjam se mesta, ki je bilo popolnoma v rokah upornikov. Tam smo se pogovarjali s predsednikom mesta (županom) in verskimi predstavniki. Obiskali smo tudi policijo. Na ulicah ni bilo veliko oboroženih ljudi. Na moje izrecno vprašanje krščanskemu duhovniku o tem, kako urejeni in disciplinirani so uporniki, mi je odgovoril, da so to večinoma mularija in banditi, ki iščejo lahek zaslužek. Na vprašanje, ali jih je že kdaj napadla vojska, mi je odgovoril, da ne in da imajo džentelmenski dogovor, da se spopadajo zunaj mesta.

Predvidevam lahko, da se je stanje nekoliko spremenilo, a v bistvu je ostalo isto. Tam, kjer so uporniki predvsem domačini, ni večjih spopadov, tam, kjer so v večini uvoženi teroristi, pa ti divjajo s polno močjo.

Kako Sirci gledajo na današnjo prisotnost zahodnih sil v Siriji, saj recimo nekatere države EU-ja upornike oborožujejo?
Podporniki Al Asada so že takrat nas Evropejce in na splošno belce gledali postrani in nezaupljivo, medtem ko so bili uporniki hvaležni za pomoč, čeprav so bili jezni, ker nismo napadli Al Asadovih sil. Danes ne bi bil rad v koži Evropejca, ki se sprehaja po sirskem mestu.

Bi lahko razvoj dogodkov, ki smo jim priča, napovedali že pred dobrim letom?
Mislim, da sem v enem izmed intervjujev napovedal povečanje terorističnega vpliva na uporniške sile. To se je tudi zgodilo.

Se je mednarodna skupnost kaj naučila iz zgodbe Afganistana in Iraka?
Na katero mednarodno skupnost mislite? Kaj je tisto, kar opredeljuje to mednarodno skupnost? Očitno mednarodna skupnost ni složna, torej je očitno razdeljena. Kateri del te mednarodne skupnosti je zdaj legitimen? Tisti del, ki razmišlja enako kot mi, ali tisti, ki ima drugačne poglede od nas ... Zaradi navedenih dilem se do tega ne bom opredeljeval.

Izjava podpolkovnika Josipa Bostiča ob prihodu z misije (avtor: Borut Podgoršek, MORS):

K. Št.