Tolar odhaja, evro prihaja

Tolarjev ni več mogoče dvigniti na bankomatih, ki so ugasnili še pred novim letom. Ko bodo spet prižgani, bodo ponujali le še evre.

RTVSLO: Tolar se je poslovil

Banke po vsej Sloveniji bodo ponoči, zadnji dan pred uvedbo evra, preračunale stanje na računih svojih strank iz tolarjev v evre.

RTVSLO: In tolarji bodo evri postali

Po 1. januarju se bo 22,5-odstotna akontacija dohodnine odvajala od zneskov nad 400 EUR, ki jih bo študent prejel na napotnico.

RTVSLO: Študentom zaokrožujejo navzdol

S 1. januarjem 2007 bo v Slovenji evro zamenjal tolar. Smo pripravljeni na novo valuto?

24ur: V pričakovanju evra

Bankomati po Sloveniji so ugasnili. Ko bodo nekaj po polnoči začeli ponovno delovati, bo na njih mogoče dvigniti le še evre.

24ur: Adijo, tolar!

Banke po vsej Sloveniji so preračunale stanja na računih svojih komitentov iz tolarjev v evre.

24ur: Banke preračunale stanja

Države evroobmočja bodo 25. marca izdale kovanec za dva evra, ki ne bo imel nacionalne strani, pač pa evropsko.

24ur: Evro brez nacionalne plati

Slovenski in drugi evrokovanci

Slovenski evrokovanci

• 2 €

Kovanec prikazuje pesnika Franceta Prešerna,
ob robu pa ima napis S L O V E N I J A.

• 1 €

Ta kovanec prikazuje utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja.

• 50 centov

Na tem kovancu je upodobljen Triglav.

• 20 centov

Na kovancu sta lipicanca.

• 10 centov

Kovanec prikazuje neuresničeni načrt arhitekta Jožeta Plečnika za slovenski parlament.

• 5 centov

Na tem kovancu je upodobljen sejalec.

• 2 centa

Ta kovanec prikazuje knežji kamen.

• 1 cent

Na kovancu je upodobljena štorklja.

Kovanci ostalih 12 držav evroobmočja


Za večjo sliko klikni na povezavo!

Slike evrobankovcev

Evro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Evro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 12 državah Evropske monetarne unije (EMU): Nemčija, Avstrija, Finska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Italija, Španija, Portugalska, Republika Irska in Grčija. Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, vendar ti »državi« nista članici EMU, zato se Evropska centralna banka (ECB) pri določanju obrestnih mer ne ozira nanju. Evro se je uradno pojavil 1. januarja 1999 v 11 državah EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje), vendar le nominativno na računih in cenah, kjer so morali vsi zneski biti podani tako v lokalni valuti dane države kot v evrih. Tega dne so centralne banke članic EMU prenesle pristojnosti odločanja na ECB. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Podobe bankovcev in ene strani kovancev so skupne, članice EMU imajo pravico, da določijo podobe ene strani kovancev. Seveda kovanci ne glede na podobo veljajo v celotnem »evro območju«.
Velika Britanija, Švedska in Danska iz različnih vzrokov niso vstopile v EMU. Nove članice Evropske unije bodo lahko uvedle evro po dveletnem obdobju »članstva« v ERM-2, ki se je za prve tri novinke (Slovenijo, Estonijo in Litvo) začelo 28. junija 2004. Slovenija bo evro uvedla 1. januarja 2007.

Evro in euro

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro« in v madžarščini »euró«), ampak enoten zapis »euro«. Izjema je Grčija, ki ne uporablja latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.

• Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro, Dnevnik, 12. 9. 2004
• Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro, 24ur, 13. 9. 2004
• Slovenija potrdila 'euro' kompromis, 24ur 13.10.2004

Evrobankovci

Evrski bankovci so v vseh državah območja evra enaki. Izdani so v sedmih različnih vrednostih: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 €.
Vsak bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov:

• klasika
• romanika
• gotika
• renesansa
• barok in rokoko
• arhitektura železa in stekla
• sodobna arhitektura 20. stoletja

Na sprednji strani so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja. 12 zvezd Evropske unije predstavlja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope. Mostovi na hrbtni strani pa simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.

Uvedba evra v Sloveniji

V Sloveniji se bo evro začel kot nacionalna valuta uporabljati 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila Konvergenčne kriterije in ko je to odločitev 15. junija 2006 sprejel Evropski parlament^[1]. Uvedba bo potekala po načinu t.i. 'velikega poka' - dvojni obtok evrogotovine in tolarjev bo trajal 14 dni, v negotovinskem prometu pa bo po polnoči 1. 1. 2007 edino veljavno plačilno sredstvo evro.
Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in bo trajalo do junija 2007. Do določitve tečaja menjave se uporablja centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, €1 = 239,640 SIT.
Več informacij o evru dobite na naslednjih straneh:

• Wikipedia - Evro
• Evro - za vse nas
• Evropska centralna banka
• Banka Slovenije
  

Slovenski tolar (SIT) - kovanci

Kovanci

Kovance izdaja Republika Slovenija. Poleg bankovcev so v denarnem obtoku še naslednji kovanci:

50 tolarjev

Kovanec za 50 sit

• Premer: 26 mm
• Debelina: 2,00 mm
• Obod: izmenično gladek-nazobčan
• Teža: 8,00 g
• Zlitina: 75% Cu, 25% Ni
• Izročen v obtok: 7. julij 2003

Na sprednji strani kovanca je v sredini izbočena krožna površina, na kateri je odtisnjena vrednost kovanca s številko 50. Na levi strani kovanca je od spodaj navzgor napisano ime »REPUBLIKA SLOVENIJA«, na desni strani pa je ob robu od zgoraj navzdol z besedama »PETDESET TOLARJEV« izpisana vrednost kovanca. V spodnjem delu je odtisnjena letnica kovanja.
Na zadnji strani kovanca je v osrednjem delu upodobljen bik. Nad njim je ob zgornjem robu v latinščini napisano ime »TAURUS TAURUS«. Ob spodnjem robu je oznaka vrednosti s številko 50.

20 tolarjev

Kovanec za 20 sit

• Premer: 24 mm
• Debelina: 2,00 mm
• Obod: valovito nazobčan
• Teža: 6,85 g
• Zlitina: 75 % Cu, 25 % Ni
• Izročen v obtok: 7. julij 2003

Na sprednji strani kovanca je v sredini izbočena krožna površina, na kateri je odtisnjena vrednost kovanca s številko 20. Na levi strani kovanca je od spodaj navzgor napisano ime »REPUBLIKA SLOVENIJA«, na desni strani pa je ob robu od zgoraj navzdol z besedama "DVAJSET TOLARJEV" izpisana vrednost kovanca. Na spodnjem delu je odtisnjena letnica kovanja.
Na zadnji strani kovanca je v osrednjem delu upodobljena štorklja. Nad njo je ob zgornjem robu oznaka vrednosti s številko 20. Na desni polovici kovanca je ob robu v latinščini napisano ime »CICONIA CICONIA«.

10 tolarjev

Kovanec za 10 sit

• Premer: 22 mm
• Debelina: 2,00 mm
• Obod: nazobčan
• Teža: 5,75 g
• Zlitina: 75% Cu, 25% Ni
• Izročen v obtok: 19. april 2000

Na sprednji strani je upodobljen konj, ki se vzpenja. Ob robu kovanca je v latinščini izpisano ime »EQUUS«, ob njem pa je številčna oznaka vrednosti v Braillovi pisavi za slepe. Na levi, zgornji polovici kovanca je oznaka vrednosti s številko »10«.
Na hrbtni strani kovanca je v sredini izbočena krožna površina, v kateri je odtisnjena vrednost s številko. Ob robu kovanca je na levi strani izpisano ime »REPUBLIKA SLOVENIJA«, na desni strani pa vrednost z besedami »DESET TOLARJEV«. Med posameznima besedama je vodoravno izpisana letnica kovanja »2000«.

5 tolarjev

Kovanec za 5 sit

• Premer: 26 mm
• Debelina: 1,7 mm
• Obod: nazobčan
• Teža: 6,4 g
• Zlitina: 78% Cu, 20% Zn, 2% Ni
• Izročen v obtok: 4. januar 1993

Na sredini sprednje strani kovanca je upodobljena glava alpskega kozoroga, desno od nje je v latinščini izpisano ime »Capra ibex«, levo od glave pa je oznaka vrednosti s številko.
Na zadnji strani je v sredini izbočena krožna površina z odtisnjeno številko »5«, na robu je na levi izpisano ime »Republika Slovenija«, na desni pa z besedo izražena vrednost »PET TOLARJEV« ter letnica kovanja.

2 tolarja

Kovanec za 2 sit

• Premer: 24 mm
• Debelina: 1,7 mm
• Obod: nazobčan
• Teža: 5,4 g
• Zlitina: 78% Cu, 20% Zn, 2% Ni
• Izročen v obtok: 4. januar 1993

Na sredini sprednje strani kovanca je upodobljena kmečka lastovka v letu, desno od nje je ob robu oznaka vrednosti s številko, pod lastovko pa je v latinščini izpisano ime »Hirundo rustica«.
Na zadnji strani je v sredini izbočena krožna površina z odtisnjeno številko »2«, na robu je na levi izpisano ime »Republika Slovenija«, na desni pa z besedo izražena vrednost »DVA TOLARJA« ter letnica kovanja.

1 tolar

Kovanec za 1 sit

• Premer: 22 mm
• Debelina: 1,7 mm
• Obod: nazobčan
• Teža: 4,5 g
• Zlitina: 78% Cu, 20% Zn, 2% Ni
• Izročen v obtok: 4. januar 1993

Na sredini sprednje strani kovanca je upodobljena večja potočna postrv, pod njo pa dve manjši. Pod njima je v latinščini izpisano ime »Salmo trutta fario«, nad večjo pa je oznaka vrednosti s številko.
Na zadnji strani je v sredini izbočena krožna površina z odtisnjeno številko »1«, na robu je na levi izpisano ime »Republika Slovenija«, na desni pa z besedo izražena vrednost »EN TOLAR« ter letnica kovanja.

50 stotinov

Kovanec za 50 stotinov

• Premer: 20 mm
• Debelina: 1,3 mm
• Obod: gladek
• Teža: 0,85 g
• Zlitina: 98% Al, 2% Mg
• Izročen v obtok: 4. januar 1993

Na sredini sprednje strani kovanca je upodobljena čebela, desno od nje je v latinščini izpisano ime »Apis mellifera«, levo od čebele pa je oznaka vrednosti s številko.
Na zadnji strani je v sredini izbočena kvadratna površina z odtisnjeno številko »50«, na robu je na levi izpisano ime »Republika Slovenija«, na desni pa z besedo izražena vrednost »PETDESET STOTINOV« ter letnica kovanja.

20 stotinov

Kovanec za 20 stotinov

• Premer: 18 mm
• Debelina: 1,3 mm
• Obod: gladek
• Teža: 0,70 g
• Zlitina: 98% Al, 2% Mg
• Izročen v obtok: 29. april 1993

Na sredini sprednje strani kovanca je upodobljena mala uharica, nad njo je v latinščini izpisano ime »Asio otus«, levo pa je oznaka vrednosti s številko.
Na zadnji strani je v sredini izbočena kvadratna površina z odtisnjeno številko »20«, na robu je na levi izpisano ime »Republika Slovenija«, na desni pa z besedo izražena vrednost »DVAJSET STOTINOV« ter letnica kovanja.

10 stotinov

Kovanec za 10 stotinov

• Premer: 16 mm
• Debelina: 1,3 mm
• Obod: gladek
• Teža: 0,55 g
• Zlitina: 98% Al, 2% Mg
• Izročen v obtok: 29. april 1993

Na sredini sprednje strani kovanca je upodobljena človeška ribica, pod njo je v latinščini izpisano ime »Proteus anguinus«, nad ribico pa je oznaka vrednosti s številko.
Na zadnji strani je v sredini izbočena kvadratna površina z odtisnjeno številko »10«, na robu je na levi izpisano ime »Republika Slovenija«, na desni pa z besedo izražena vrednost »DESET STOTINOV« ter letnica kovanja.
Občasno ob pomembnih dogodkih ali obletnicah država izda tudi priložnostne kovance.
Vir: Wikipedia

Slovenski tolar (SIT) - bankovci

Slovenski tolar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bankovec za 1000 SIT

Kovanec za 1 SIT

Slovenski tolar, ki ga sestavlja 100 stotinov, je denarna enota v Republiki Sloveniji. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT. Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju, enako kot pri dolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije, 8. oktobra 1991. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1:1. Najprej so prišli v obtok boni v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000, pozneje še za 5000 SIT. Boni so bili natisnjeni že na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in knežjega kamna, ki je dvignil precej prahu v Avstriji, boni so se ločili le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.
Po približno enem letu so postopoma prišli v obtok »pravi« bankovci, ki jih še danes tiskajo v Veliki Britaniji. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so prišli v obtok tudi kovanci, ki jih kujejo na Slovaškem, na njih so upodobljeni živalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj priložnostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih.
Od 28. junija 2004 je tolar vezan na evro v ERM II in sicer je tečaj tolarja, 1 EUR je 239,64 SIT. Po načrtih slovenske vlade naj bi leta 2007 tolarje nadomestil evro. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance.

Uvedba slovenske denarne enote

Prvi slovenski denar - boni, prva in zadnja stran.

Ob razglasitvi neodvisnosti se Slovenija ni tudi denarno osamosvojila. Ker je bil z Brionsko deklaracijo razglašen trimesečni moratorij na kakršne koli poteze, povezane z osamosvajanjem, so prebivalci Slovenije morali še naprej uporabljati jugoslovanski denar. Ta pa ni bil samo vse manj vreden, ampak ga je v Sloveniji začelo celo primanjkovati. Narodna banka Jugoslavije je namreč slovenske banke izključila iz jugoslovanskega monetarnega sistema in jih zato tudi ni več oskrbovala s potrebnim denarjem.
Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati Brionski moratorij, je Slovenija lahko uvedla lasten denar. V noči na ta dan je slovenski parlament po koncu burne razprave o imenu novega denarja sprejel zakon o denarni enoti Republike Slovenije in zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije ter s tem uvedel novo nacionalno denarno enoto - slovenski tolar kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Ker bankovci za slovenske tolarje še niso bili natisnjeni, so bili dani v obtok brezimeni vrednostni boni. 9. oktobra so začeli jugoslovanske dinarje zamenjevati za vrednostne bone po menjalnem razmerju 1 : 1. Redna menjava je bila končana v treh dneh, in to brez kakršnih koli težav. Od leta 1992 do 1994 so vrednostne bone nato postopno zamenjali za tolarske bankovce in kovance.
Za novo slovensko valuto je bil uveljavljen sistem uravnavano drsečih deviznih tečajev, kljub temu pa je Banka Slovenije le redkokdaj intervenirala na deviznem trgu. To je omogočilo takojšnjo notranjo konvertibilnost slovenskega tolarja in s tem odpravo črnega deviznega trga. Ob uvedbi lastne valute je bila Slovenija brez deviznih rezerv, pestila pa jo je tudi 22-odstotna mesečna inflacija. Zaradi zunanjetrgovinskega presežka do leta 1994 in poznejših kapitalskih prilivov ji je postopno uspelo nakopičiti precejšnje devizne rezerve. Prav tako ji je v manj kot letu dni uspelo znižati inflacijo na 2 % mesečne stopnje in nato do leta 1995 postopno do 8,6 % na letni ravni. Tega leta je slovenski tolat tudi uradno postal konvertibilna valuta.

Bankovci

Bankovce izdaja Banka Slovenije. Tik pred uvedbo evra, konec leta 2006 so v Sloveniji v obtoku naslednji bankovci:

10 tolarjev

• Velikost: 120 x 60 mm
• Datum izdaje: 15. januar 1992
• Izročen v obtok: 27. november 1992

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik protestanta Primoža Trubarja, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Na osrednjem delu leve polovice bankovca je odtisnjen v tehniki globokega tiska motiv s prve strani Trubarjevega Abecedarija, pod njim pa je upodobljeno pisateljsko pero. V vodnem znaku je lik Primoža Trubarja
Na zadnji strani bankovca je reprodukcija risbe Uršulinske cerkve v Ljubljani. V zgornjem levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen motiv iz Novega testamenta.

20 tolarjev

• Velikost: 126 x 63 mm
• Datum izdaje: 15. januar 1992
• Izročen v obtok: 28. december 1992

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja, izdelan v ročni gravuri. Senca profila lika je izpolnjena z mikropisavo. Na levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjeno geodetsko šestilo. V vodnem znaku je upodobljen lik J. V. Valvasorja
Na zadnji strani so v globokem tisku odtisnjeni različni segmenti zemljevida Slovenije in zaključna vinjeta dveh angelov iz knjige J. V. Valvasorja Slava vojvodine Kranjske. Na levi strani bankovca je napis »Dulcis ex labore fructus«.

50 tolarjev

• Velikost: 132 x 66 mm
• Datum izdaje: 15. januar 1992
• Izročen v obtok: 19. marec 1993

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik matematika Jurija Vege , izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Na levi polovici bankovca je v globokem tisku odtisnjen motiv risbe iz Vegove razprave o krogli. V vodnem znaku je upodobljen lik Jurija Vege
Na zadnji strani je ponazorjeno Osončje ter risba čelne fasade Akademije znanosti in umetnosti.
100 tolarjev

• Velikost: 138 x 69 mm
• Datum izdaje:

1. 15. januar 1992
2. 15. januar 2003

• Izročen v obtok:

1. 30. september 1992
2. 12. maj 2003

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik slikarja impresionista Riharda Jakopiča , izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Osrednji del leve polovice bankovca izpolnjujejo slikarska paleta in dva slikarska čopiča. V vodnem znaku je lik Riharda Jakopiča.
Zadnjo stran predstavljata detajl Jakopičeve slike Sonce in načrt nekdanjega Jakopičevega paviljona v Ljubljani, ki je v globokem tisku.

200 tolarjev

• Velikost: 144 x 72 mm
• Datum izdaje:

1. 15. januar 1992
2. 8. oktober 1997
3. 15. januar 2001
4. 15. januar 2004

• Izročen v obtok:

1. 22. februar 1993
2. 10. marec 1998
3. 20. junij 2001
4. 2. avgust 2004

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik skladatelja Jakoba Gallusa (Iacobusa Gallusa) , izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. V osrednjem delu je odtisnjena risba motiva orgel iz 17. stoletja. V vodnem znaku je lik Iacobusa Gallusa
Na zadnji strani bankovca je na levi strani risba pročelja Slovenske filharmonije C-link_ven.gif (175 bytes) v tehniki globokega tiska. Na osrednjem delu bankovca je odtisnjen notni zapis.
Bankovci dveh izdaj se razlikujejo v datumu izdaje in podpisu člana Sveta banke na hrbtni strani.

500 tolarjev

• Velikost: 150 x 75 mm
• Datum izdaje:

1. 15. januar 1992
2. 15. januar 2001
3. 15. januar 2005

• Izročen v obtok:

1. 30. september 1992
2. 20. junij 2001
3. 20. junij 2005

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik arhitekta Jožeta Plečnika, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Na levi polovici bankovca je reproducirano šestilo z izrisano krožnico. V vodnem znaku je lik Jožeta Plečnika
Osrednji motiv zadnje strani bankovca predstavlja risba vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani. V spodnjem delu bankovca pa je prikazan tloris knjižnice.

1000 tolarjev

• Velikost: 156 x 78 mm
• Datum izdaje:

1. 15. januar 1992
2. 1. junij 1993
3. 15. januar 2000
4. 15. januar 2003
5. 15. januar 2004
6. 15. januar 2005

• Izročen v obtok:

1. 30. september 1992
2. 13. december 1993
3. 10. julij 2000
4. 12. maj 2003
5. 2. avgust 2004
6. 20. junij 2005

Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pesnika Franceta Prešerna, izdelan v ročni gravuri. Senca profila portreta je izpolnjena z mikropisavo. V zgornji, levi polovici bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen faksimile Prešernovega podpisa. V vodnem znaku je lik Franceta Prešerna.
Na zadnji strani bankovca je v osrednjem delu odtisnjen del besedila Zdravljice. Levo zgoraj je stilizirano pisateljsko pero, poleg njega pa je v pesnikovem rokopisu v globokem tisku odtisnjena beseda »Prijatli«.

5000 tolarjev

• Velikost: 156 x 78 mm
• Datum izdaje:

1. 1. junij 1993
2. 8. oktober 1997
3. 15. januar 2000
4. 15. januar 2002
5. 15. januar 2004

• Izročen v obtok:

1. 13. december 1993
2. 10. februar 1998
3. 10. julij 2000
4. 15. julij 2002
5. 2. avgust 2004

Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik slikarke Ivane Kobilce, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila portreta, izpolnjena z mikropisavo. Na levi strani bankovca je slikarsko stojalo, ob njem pa medaljon s profilom slikarke. Nad stojalom je na bankovcu izdaje »1. junij 1993« slikarska paleta v optično spremenljivi barvi, na bankovcu izdaje »8. oktober 1997« pa je zaščitna folija. Na bankovcu izdaje »15. januar 2002« je hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke »5000« v spreminjajočih se barvah. V vodnem znaku na levi strani bankovca je lik Ivane Kobilce.
Na zadnji strani je odtisnjen načrt fasade Narodne galerije v Ljubljani. Desno od motiva je v globokem tisku odtisnjen tloris in naris Robbovega vodnjaka. Kompozicijo zaključuje na desni strani načrt prizidka Narodne galerije. Bankovec izdaje »15. januar 2002« ima dodano varnostno kovinsko nitko z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu.

10000 tolarjev

• Velikost: 156 x 78 mm
• Datum izdaje:

1. 28. junij 1994
2. 15. januar 2000
3. 15. januar 2003
4. 15. januar 2004

• Izročen v obtok:

1. 15. marec 1995
2. 19. junij 2000
3. 13. oktober 2003
4. 4. april 2005

Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pisatelja Ivana Cankarja, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila portreta, izpolnjena s pisateljevim rokopisom. V osrednjem delu bankovca je odtisnjen načrt odra nekdanjega gledališča v Ljubljani, nad njim pa v slepem tisku motiv krizanteme. V vodnem znaku je Smrekarjeva karikatura Ivana Cankarja.
Bankovec izdaje 28. junija 1994 ima levo od krizanteme pisateljsko pero v optično spremenljivi barvi.
Bankovec izdaje 15. januarja 2000 ima na sprednji strani, ob desnem robu fluorescentni trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela Ottakring. Pisateljsko pero v zgornji, levi polovici bankovca je vijolične barve.
Osnovni motiv zadnje strani bankovca predstavlja gravura krizanteme, preko osrednjega dela pa je odtisnjen del originalnega pisateljevega rokopisa.
Bankovec izdaje 15. januar 2003 ima v levem, zgornjem delu krizanteme dodano iridescentno zaščito.

Priložnostni bankovci

Občasno ob pomembnih dogodkih ali obletnicah Banka Slovenije izda tudi priložnostne bankovce.