V
vzorcu svežega snega, ki je bil odvzet v ponedeljek 25.03.2013 zjutraj
ob 6:30h na območju Maribora, je bila po opravljeni analizi s strani
ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO - INŠTITUTA ZA VARSTVO OKOLJA, zaznana
količina Kloridov 2,5mg/l (mili gramov na liter), količina Aluminija
120μg/l (mikro gramov na liter), ter ostalih težkih kovin, kot so Kadmij
0,11 μg/l, Baker μg/l, Mangan 8,9μg/l, Nikelj 1,2μg/l, Svinec 2,1μg/l
in Cink 26μg/l.
Ni
razloga za preplah. Vse vrednosti so v mejah normale ali krepko pod
kritično mejno vrednostjo za mejne vrednosti pitne vode. Ali z drugimi
besedami, če bi popili analizirano količino vode, ki smo jo dobili iz
staljenega snega, nam nikakor ne bi škodila. Starši, ki imajo otroke, ki
radi jejo sveži sneg so torej lahko brez skrbi, saj sneg ni toksičen.
A
vendar lahko na stvar pogledamo tudi malce drugače. V Mariboru je
snežilo v noči iz sobote na nedeljo 5cm snega, v nedeljo 10cm snega in v
noči iz nedelje na ponedeljek 15cm snega, tako je v vseh dneh med
soboto in torkom zapadlo približno 30cm svežega snega. Volumen snega je
15x večji od volumna vode, kar pomeni da iz 15 litrov snega dobimo 1
liter vode ali 1kg vode, v kateri so bili analitično določeni (po
metodah SM 4500-Cl B: 2005 in ISO 17294-2: 2003) in so izstopali,
predvsem Kloridi 2,5mg/l in Aluminij 120μg/l.
Če
storimo preračune za Aluminij ugotovimo, da se v 15 litrih snega (v
enem litru staljene pridobljene vode) tako nahaja 120μg Aluminija, kar
pomnožimo s faktorjem 66,7 da dobimo količino na kubični meter snega
(m3). Zmnožek 120μg/l * 66,7 nam daje 8,004mg/m3. 8 mili gramov
Aluminija na kubični meter snega. Površina Maribora znaša približnih
10km x 10km pomnoženo s snežno odejo 30cm, kar daje celotnih 30
milijonov m3 volumske zapadle snežne odeje količine svežega snega na
območju celotnega Maribora. Ko pomnožimo 30 milijonov m3 snega z 8mg/m3
dobimo 240kg Aluminija, ki je razpršeno zapadel po celotnem Mariboru.
Količina
Aluminija na liter vode (15 litrov staljenega snega iz testnega vzorca)
znaša 120μg/l, kar je v mejah dovoljene vrednosti za pitno vodo, ki se
giblje pri 200μg/l, a vendar pri vsem skupaj ne gre za pitno vodo, ampak
za ''Aluminijasti'' sneg. Takoj se poraja vprašanje, od kje se je
znašlo 240kg Aluminijastega prahu v atmosferi nad Mariborom? Ali je za
onesnaženje regije in Maribora kriva tovarna Talum iz Kidričevega, ki se
nahaja na 40km oddaljenosti? Ali so za to krivi namerni kemični izpusti
iz letal, ki preletavajo področje Slovenije? Vzroka ne poznamo,
posledico pa smo določili z analizo in jo kot takšno tudi
interpretiramo. Iz svetovnih poročil pa je razvidno da sta in Aluminijev
nano prah, kot različne soli vezane na klor Cl2 (primer BaCl2 barijeva
sol, barijev klorid), najbolj priljubljeni tovor, ki ga letala z
namernimi kemičnimi izpusti, raztovarjajo in pršijo v atmosfero.
Poglejmo
še preračun za Kloride. Analiza reprezentančnega mariborskega vzorca
snega je zaznala Kloride v količini 2,5mg/l (mili grama na liter), kar
pomeni da je celotnih Kloridov v zapadlem snegu na Mariborskem območju
ogromno. Po ponovnem približnem preračunu je tako v m3 zapadlega svežega
snega bilo pomešanih 166,75mg/m3 Kloridov, kar nam daje, s pomnoženo
celotno volumsko snežno odejo 30 milijonov m3, celih 5002,5kg Kloridov,
ali 5 ton Kloridov razpršenih čez celi Maribor. Od kje se je tako
enormna količina Kloridov znašla v snežnih padavinah? Od kje je prišlo v
našo atmosfero nad Mariborom 5 ton Kloridov? Tega nihče ne ve, sigurno
pa Klorid ni emisijski produkt tovarne iz Kidričevega. Vsak kritik lahko
hitro reče, da je vzorec pri zajemanju snega zajel soli (NaCl) iz ceste
ali strehe, a žal - vzorec snega je bil skrbno postrgan, najfinejši
vrhni sloj sveže zapadlega snega, v ponedeljek zjutraj, ob 6:30h, ko je
še vedno snežilo in ko se je Maribor komaj prebujal v novi teden. Vzorec
je bil natančno in strokovno izbran, ravno zaradi preprečevanja zajetja
raznih nesnag ali soli od drugod, kot iz snega samega.
ANALIZA DEŽEVNICE V NEMČIJI
Za
primerjavo še poglejmo nemško analizo deževnice, kjer se je merila
vsebnost Aluminija. Na 72 merilnih mestih je bila kritična količina
200μg/l v 21 primerih presežena in v 17 primerih enaka nič, se pravi
Aluminija ni bilo. Ponovno se poraja vprašanje, kaj počne Aluminij v
nemški atmosferi, da nato z dežjem pade na tla? In še bolj pereče
vprašanje, zakaj je na 21 mestih krepko presežen, na 17 mestih pa ga
sploh ni? Smiselno bi bilo da je v primeru nekakšnih konstantnih emisij v
ozračje ekvivalentno porazdeljen, a temu ni tako.
Torej,
če je možnost kemičnega zapraševanja atmosfere iz neznanih letal
zanemarljiva (kot trdijo razni strokovnjaki oziroma ''strokovnjaki'') in
hkrati vemo, da emisije iz Kidričevega nimajo veze s Kloridi – od kod
prihaja 5 ton Kloridov v naše mariborsko ozračje in nato v naša rodna
tla? In hkrati, če je zaprašenost mariborske atmosfere povzročena s
strani bližnje industrije, kdo je potem kemično zaprašil nemško
atmosfero, kjer je Aluminij padel skupaj z dežjem? A je prah iz Taluma
čudežno odneslo do Nemčije? Seveda ne, Nemci imajo svojo industrijo
Aluminija, ki onesnažuje itd... žogica se lahko podaja v neskončnost.
Kaj storiti?
Predlagamo temeljito analizo, nadzor in
raziskavo kemijskih sledi zračnih plovil na območju Republike Slovenije,
analizo atmosfere, vode, deževnice, snega, prsti in gozdne podrasti.
Vsak posameznik, ki bo opravljal kakršno koli analizo, se lahko pridruži
Civilni Iniciativi Modro Nebo in pošlje svoje izsledke v objavo. Lahko
se tudi analizira kri, na vsebnosti Barija (Ba) in Aluminija (Al), ter
lasje, kjer se z analizo zelo dobro zazna kako dolgo in koliko teh nano
delcev se je skozi leta nabralo v nas samih.
Če je med
preračunavanji storjena kakšna napaka vas prosimo, da nas na to
opozorite. Analiza in interpretacija rezultatov v Mariboru, dne
28.03.2013.
Za CIMN - Civilna Iniciativa Modro Nebo,
Mihael Simić, univ.dipl.ing.str., podpornik iniciative.
Priloge:
- Fotografija odvzetih vzorcev snega
- Fotografija originalnega poročila o preskusih
