Zanimivi vremenski dogodki 10. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 10. decembra
1969 –	Večinoma neobilno sneženje v vzhodnem delu Slovenije je ponehalo, ponekod so zjutraj izmerili rekordno visoko decembrsko snežno odejo. Na Turškem Vrhu v Halozah je sneg segal 83 cm, v Blagušu pri Gornji Radgoni 79 cm, v Martinju na severu Goričkega 70 cm, v Ormožu 67 cm, v Dravogradu 50 cm in v Lendavi 45 cm visoko.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 8. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 8. decembra
1978 –	Ponekod v severozahodni Sloveniji se je dan začel z najhladnejšim decembrskim jutrom v zadnjih desetletjih. V Ratečah se je ponoči ohladilo do -21,2 °C, na Planini pod Golico do -19,6 °C, na Hrušici pri Jesenicah do -18,2 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju do -13,5 °C. Popoldne je v nižjih predelih Primorske začelo snežiti, sneženje je ponoči ponehalo. Naslednje jutro so v Komnu na Krasu izmerili 15 cm snega, v Ajdovščini 12 cm, v Novi Gorici 11 cm, v Vedrijanu in v Kubedu 7 cm ter na postaji Portorož Beli Križ 3 cm snega.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 7. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 7. decembra
1955 –	V sredogorju in ponekod na vzhodu je bilo za december nenavadno toplo. Na Miklavžu na Gorjancih (969 m) se je temperatura povzpela do 15,9 °C, na Planini pod Golico (1050 m) so izmerili 15,1 °C, v Mariboru 14,8 °C in pri Domu na Komni (1520 m) 13,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 6. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 6. decembra
1903 –	Predvsem na Gorenjskem je močno deževalo in snežilo, do naslednjega jutra je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 24 urah. V Leskovici na Škofjeloškem so namerili 159 mm, v Bohinjski Bistrici 138 mm, v Tržiču 120 mm, v Kranju 115 mm in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 86 mm padavin.

Vir: ARSO

»Komunizem je ustvarila katoliška cerkev!«

Bivši vplivni duhovnik: »Komunizem je ustvarila katoliška cerkev!«

Vsako leto v začetku oktobra na Teharjah poteka spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev. Konec maja 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3000 domobrancev.

Mnogi se ob takšnih dogodkih sprašujejo, zakaj še vedno ne more priti do sprave med t.i. rdečimi in črnimi. Morda nam lahko pri razumevanju tega konflikta pomaga bivši, visoko rangirani jezuitski duhovnik Alberto Rivera. Bolj, kot je napredoval po cerkveni hierarhiji jezuitskega reda, več pokvarjenosti je zaznal v tej instituciji. Ko je odstopil iz jezuitskega reda, so ga v Vatikanu na različne načine skušali ubiti, ker je imel preveč informacij o prikritih načrtih katoliške cerkve in prikritih zgodovinskih dejstvih ter zločinih Vatikana. Tudi o dejstvih glede komunizma. Napisal je knjigo Vatikanske ubice (Vatikanski morilci, op.a.), v kateri med drugim tudi zelo podrobno opisuje razloge, zakaj je Vatikan ustvaril komunizem, citiram:

»V naši specialni misiji v Vatikanu smo spoznali pravo zgodbo o komunizmu. Zvesti člani komunistične partije bi bili v šoku, če bi kadarkoli odkrili kdo so bili njihovi slavni heroji. Marks in Engels, ki sta napisala Komunistični manifest, sta bila vodena in poslana s strani jezuitskih duhovnikov. Kardinal Avgustin Bea nam je rekel, da je bila Komunistična partija formirana s strani jezuitov s samo enim ciljem – v določenem času so morali uničiti zaščitnika osovražene Pravoslavne cerkve – ruskega carja! To je bilo maščevanje!

Na zasebnih sestankih nam je kardinal Bea odkrival zgodovinske, sedanje in prihodnje cilje Vatikana. Povedal nam je: »Po naši dolgi in skrbni pripravi za rusko revolucijo, so jezuiti zelo tesno sodelovali z Marksom, Trockim, Leninom in Stalinom. Lenin je bil v Švici, ko je izvedel novico o revoluciji, ki se bo začela v Rusiji. Da bi pomagali revoluciji, da uniči njihovega sovražnika, je nemška najvišja oblast in ostali prikrito pripravila voz, da prepeljejo Lenina in njegove revolucionarje preko Nemčije. Aprila 1917 so Lenin in nekateri njegovi ključni ljudje opravili vožnjo, ki je poznana pod imenom »zapečateni voz«. Najbolj odgovorne osebe za pripravo tega potovanja so bili Diego Bergen, posvečen nemški rimokatolik, treninan v jezuitskih šolah, kasneje pa so ga postavili za nemškega ambasadorja v Vatikanu, v času Hitlerjevega režima. Lenin je dobil nadzor nad revolucionarno vlado in jo marca 1918 preselil v Moskvo. Ruski car je bil prisiljen, da zapusti svoj prestol. Na koncu pa se je zgodil trenutek, na katerega je papež najbolj čakal. Ruski car, zaščitnik Pravoslavne cerkve, je stal iz oči v oči z rimskimi jezuiti, ki so brez milosti uničili prestrašeno, malo carsko družino. Jezuiti so delovali tako hitro, da Centralna komunistična partija sploh ni bila takoj obveščena o sojenju in umoru ruskega carja ter njegove družine, dokler vse ni bilo zaključeno. To je bila velika zmaga Rimske cerkve. Torej, po uničenju ruske carske družine, so Sovjeti začeli napadati samostane in ubijanje se je pričelo. Samo čuden preobrat vere je rešil rusko cerkev… stari patriarh je imel asa v rokavu. Povedali so nam, da ko je Rdeča armada bila na tem, da ubije starega poglavarja ruske cerkve, jih je patriarh pozdravil s široko odprtimi rokami, zajokal je in izgovoril naslednje besede: »Tovariši, končno ste prišli. Čakali smo vas. Čuvali smo carjevo zlato za vas, moji dragi tovariši!« »Zlato?.. Za nas?« Komunisti so bili osupli ob njegovih besedah. Spustili so orožje in sprejeli zlato ter prijateljstvo patriarha, in obljubili, da ne bodo ubijali pravoslavnih duhovnikov, menihov in nun. Pravoslavna cerkev je bila rešena. Komunisti niso dobili samo carjevo zlato, pač pa so zadržali tudi papeževo zlato. To zlato, ki je potovalo v Rusijo preko Nemčije, je bilo ocenjeno na 666 milijonov dolarjev.

Ko je papež to izvedel, je skoraj umrl od srčnega napada. Izdali so ga njegovi lastni komunisti. Rimska cerkev je ponorela od sovraštva. Bili so prevarani. Komunisti bodo plačali za to prevaro, ne glede na ceno. Jezuiti so vedeli, da bi maščevanje lahko najbolj izvedli z drugo svetovno vojno.«

Damjan Likar (Cerkev - ne net)

Zanimivi vremenski dogodki 4. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 4. decembra
1979 –	V večjem delu jugozahodne Slovenije je bilo popoldne najtoplejše v decembru v zadnjih desetletjih. V Komnu na Krasu se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C, v Čepovanu do 18,4 °C, v Novi vasi na Blokah do 18,0 °C, v Ilirski Bistrici do 17,5 °C in v Postojni do 16,7 °C.
1997 –	Ponekod v vzhodni polovici Slovenije so zjutraj izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin za december. V Rogaški Slatini je padlo 78 mm, v Ložicah na Kozjanskem 74 mm, v Lovrencu na Pohorju 68 mm, v Framu pri Mariboru 61 mm in na Bizeljskem 59 mm padavin.
2010 –	Nekatere meteorološke postaje so na ta, prejšnji ali naslednji dan beležile rekordno visoko snežno odejo za prvo polovico decembra. Na Voglu (1535 m) je bilo 180 cm snega, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) so ga namerili 105 cm, v Topolu pri Medvodah 65 cm, v Kočevju in Lescah 56 cm in v Novem mestu 46 cm.

Vir: ARSO

Potres v bližini Gornjega Grada

Potres magnitude 3,9 pri Gornjem Gradu

Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili v ponedeljek, 3. 12. 2012 ob 5. uri in 36 minut zmeren potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 29 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v bližini Gornjega Grada. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,9.
Ocenjujemo, da intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98). Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci osrednje in vzhodne Slovenije.

ARSO: Obvestila o potresih

03/12/2012 05:36:00

03/12/2012 13:05:41

Ponedeljek, 3. decembra 2012, ob 16:06:04

Zadnji potresi v Sloveniji

Datum/čas	Širina	Dolžina	Magnituda	Št. postaj	Lokacija
03/12/2012 14:41:17	46.40	15.06	1.3	8	6.km SZ od VELENJA
03/12/2012 13:05:41	46.23	14.77	1.5	26	12.km V od KAMNIKA
03/12/2012 09:53:20	46.11	14.05	0.7	8	5.km JV od CERKNA
03/12/2012 08:18:22	45.72	14.18	1.2	6	5.km S od PIVKE
03/12/2012 05:36:00	46.23	14.76	3.6	34	11.km V od KAMNIKA
02/12/2012 01:10:50	46.00	14.64	0.8	8	5.km S od GROSUPLJA
01/12/2012 08:54:04	45.24	14.63	1.7	8	18.km JV od REKE (RIJEKA, HRVAŠKA)
26/11/2012 04:05:45	45.86	15.12	0.8	13	8.km SZ od NOVEGA MESTA
26/11/2012 03:49:38	46.17	13.87	0.6	6	10.km V od TOLMINA
25/11/2012 03:23:48	46.41	15.06	1.0	17	7.km SZ od VELENJA
25/11/2012 02:00:06	46.28	13.57	1.2	11	6.km J od BOVCA
24/11/2012 21:58:01	45.34	14.56	1.3	13	10.km V od REKE (RIJEKA, HRVAŠKA)
24/11/2012 12:35:27	45.91	14.13	0.5	7	8.km Z od LOGATCA

Opomba: Podatki so rezultat avtomatske analize, niso preverjeni in so le informativni!

ARSO: Seznam zadnjih potresov

Zanimivi vremenski dogodki 2. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 2. decembra
1976 –	Nad Evropo je bil nenavadno globok in obsežen ciklon, pri nas je bil izmerjen najnižji zračni tlak po letu 1950. V Novem mestu je popoldne tlak, preračunan na morski nivo, padel na 967 hPa, na Letališču Maribor na 968 hPa, v Ljubljani in Portorožu pa na 969 hPa.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 1. decembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 1. decembra
1976 –	V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, v visokogorju pa močno snežilo. Do 7. ure zjutraj naslednjega dne so na nekaterih meteoroloških postajah izmerili prek 200 mm padavin v 24 urah. V Lepeni na Bovškem je padlo 291 mm, v Revenovšah nad Idrijo 268 mm, v Ukancu 224 mm, v Čepovanu 198 mm in na Zgornjem Jezerskem 172 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra
1925 –	Jutro je bilo zelo mrzlo, ponekod med najhladnejšimi novembrskimi v 20. stoletju. V Babnem Polju so izmerili rekordnih -27,4 °C, v Žireh se je temperatura spustila do -18,8 °C in v Šentilju pod Turjakom do -14,8 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj izmerili -19,2 °C in v Kamniku -18,6 °C.
1973 –	Jutro je bilo zlasti na Goriškem in Krasu zaradi snežne odeje izjemno mrzlo za november. V Šmarjah pri Sežani so namerili -17,5 °C, v Čepovanu -15,4 °C, v Godnjah na Krasu -14,6 °C, v Biljah pri Novi Gorici -12,1 °C in v Vipolžah -12,0 °C. Zelo nenavadna je bila tudi višina snežne odeje po Sloveniji: v Šmarjah pri Sežani so zjutraj izmerili 10 cm, v Biljah pri Novi Gorici 7 cm in v Kubedu 6 cm snega; v Ratečah in v Bovcu pa sploh ni bilo snežne odeje!
1993 –	Sneženje prejšnji dan in zadnjo noč je snežno odejo ponekod v vzhodni Sloveniji odebelilo na rekordno novembrsko vrednost. V Ribnici na Pohorju so zjutraj izmerili 73 cm, na Žusmu na Kozjanskem 71 cm, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah 69 cm, v Cirkulanah na obrobju Haloz 67 cm, v Predgradu nad Kolpo 63 cm, v Gornji Radgoni 55 cm, v Metliki 53 cm, na Malkovcu nad Sevnico 52 cm in v Lendavi 50 cm snega.
2005 –	Po večdnevnem sneženju je zlasti nekatere alpske doline prekrivala meter debela snežna odeja; ponekod toliko snega v novembru ni bilo že več kot 50 let. Na Planini pod Golico je sneg segal 115 cm visoko, v Zgornji Radovni ga je bilo 110 cm, v Ratečah 103 cm, v Bohinjski Bistrici 91 cm in v Koprivni na Koroškem 65 cm.

Vir: ARSO