Zanimivi vremenski dogodki 10. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 10. septembra
1993 –	Jutro je bilo ponekod nenavadno toplo za sredino septembra. V Gornji Radgoni je bila najnižja temperatura 19,5 °C, v Murski Soboti so izmerili 19,0 °C, v Ilirski Bistrici 16,6 °C in v Postojni 16,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 9. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 9. septembra
1963 –	Zjutraj so na nekaterih postajah jugovzhodne Slovenije izmerili zelo veliko dvodnevno (48-urno) višino padavin. Na Planini pod Mirno goro je padlo 167 mm, v Gorenjcih na skrajnem jugovzhodu 157 mm, na Travi nad dolino Kolpe 153 mm, v Črnomlju 147 mm ter v Predgradu in Cerovcu 145 mm dežja.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 8. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 8. septembra
1958 –	Dnevni temperaturni hod je bil marsikje izjemno velik - dan se je začel s hladnim jutrom, popoldne pa je bilo vroče. V Kočevju se je ogrelo z jutranjih 2,5 °C na vročih 30,0 °C popoldne, v Celju s 3,8 °C na 29,4 °C, v Črnomlju s 7,3 °C na 33,4 °C, na Bizeljskem s 7,2 °C na 31,7 °C in v Ljubljani s 7,7 °C na 29,3 °C.
1973 –	Ponovno nenavadno vroč dan na Primorskem z rekordno visoko septembrsko temperaturo na nekaterih postajah. V Braniku na Vipavskem se je temperatura povzpela do 34,2 °C, v Tolminu, Biljah pri Novi Gorici in Vipolžah v Goriških brdih s 34,0 °C ni bilo dosti manj vroče, v Ajdovščini pa so izmerili 33,8 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 7. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 7. septembra
1973 –	Jedro vročinskega vala se je premaknilo nad Primorsko, na številnih postajah je bila izmerjena rekordno visoka septembrska temperatura. V Dragonji se je segrelo do zelo vročih 34,6 °C, v Vedrijanu v Goriških brdih so izmerili 34,5 °C, v Novi Gorici 34,1 °C, v Kubedu 34,0 °C in v Komnu na Krasu 32,5 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 6. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 6. septembra
1973 –	Podobno kot dan prej se je marsikje spet ogrelo nad 30 °C, ponekod v notranjosti je bila izmerjena najvišja temperatura v septembru po letu 1950. V Tolminu so namerili 33,5 °C, v Ilirski Bistrici 32,5 °C, v Ljubljani 31,3 °C, v Postojni in Dolenjem Jezeru pri Cerknici 31,2 °C in Volčjem Potoku pri Kamniku 30,9 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 5. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 5. septembra
1973 –	Po svežem jutro se je čez dan močno ogrelo, marsikje so zabeležili vroč dan. V Tolminu se je živo srebro povzpelo na 32,2 °C, v Biljah pri Novi Gorici do 31,8 °C, v Celju do 30,6 °C, v Mozirju do 30,3 °C in v Kočevju do 30,2 °C.
1982 –	Popoldne je bilo za september ponekod nenavadno toplo. V Kočevju se je ogrelo do 30,6 °C, na Vrhniki so izmerili 30,2 °C, na Letališču Brnik 29,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 29,6 °C ter v Ratečah 28,8 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 4. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 4. septembra
1962 –	Nenavadno, ponekod celo rekordno toplo popoldne za začetek septembra. V Kostanjevici na Krki so izmerili 32,8 °C, v Novem mestu 32,3 °C, v Ambrusu na Dolenjskem 31,3 °C, v Mariboru 31,1 °C, v Ljubljani 30,7 °C in v Sevnem nad Litijo 28,8 °C.
2006 –	Vroč dan v vzhodni Sloveniji. V Metliki se je segrelo do 32,4 °C, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 31,0 °C, v Lendavi 30,7 °C, v Velikih Dolencih 30,5 °C, v Celju 30,3 °C in v Kočevju 30,1 °C.
2009 –	Zlasti nad goratim delom severne in severozahodne Slovenije so nastajale nevihte z močnejšimi nalivi. Ponekod je v 24 urah padlo več kot 150 mm dežja. Dežemer v Kranjski Gori je zabeležil 207 mm padavin; v Logu pod Mangartom so jih namerili 204 mm, na Bregu pri Jesenicah 171 mm, na Kredarici 154 mm in v Mislinji 109 mm. V Ratečah je v močnem dežju v poldrugi uri padlo 67 mm dežja.
2011 –	Vroč dan, številne postaje so izmerili najvišjo septembrsko temperaturo od začetka meritev. V Metliki se je segrelo do 34,0 °C, v Ljubljani, Celju in Biljah pri Novi Gorici do 33,2 °C, v Kočevju in Dobličah pri Črnomlju do 32,6 °C, na Letališču Portorož do 32,4 °C, v Postojni do 31,2 °C in v Babnem Polju do 30,5 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 3. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 3. septembra
1956 –	Na nekaterih meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji so izmerili najvišjo septembrsko temperaturo, sicer je bilo že drugi dan zapored nenavadno toplo oziroma vroče. V Črnomlju se je segrelo kar do 34,4 °C, v Krškem 32,5 °C, v Mariboru 32,2 °C, v Gornji Radgoni 32,0 °C in v Novem mestu 31,9 °C.
2011 –	Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo vroče. V Biljah pri Novi Gorici se je segrelo do 33,3 °C, v Godnjah na Krasu do 32,5 °C in v Postojni do 31,2 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 2. septembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 2. septembra
1956 –	Prvi od dveh zaporednih nenavadno vročih septembrskih dni, ponekod so izmerili najvišjo temperaturo v septembru od začetka meritev. V Črnomlju se je živo srebro povzpelo do 33,9 °C, v Mokronogu je termometer pokazal 32,0 °C, v Kortinah pri Črnem Kalu 31,8 °C, na Šmarni gori 30,4 °C in na Rakitni 28,2 °C.
1965 –	Drugi dan zapored je v hribovitem svetu zahodne Slovenije zelo močno deževalo. Do jutra naslednjega dne je ponekod padlo več kot 300 mm padavin v 48 urah. V Ukancu v Bohinju so izmerili 358 mm, v Bovcu 356 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 322 mm (258 mm v 24 urah!), v Kobaridu 318 mm in v Zgornji Radovni pri Mojstrani 315 mm dežja.

Vir: ARSO

To je predpomnjeni zapis iskalnika Google o strani http://www.rtvslo.si/svet/v-siriji-so-imeli-dzentelmenski-dogovor-o-napadanju/316542. To je posnetek strani, kot je bila aktualna dne 31 avg 2013 16:34:47 GMT. Trenutna stran se je od takrat lahko spremenila. Več o tem
Nasvet: Če želite hitro najti iskani izraz na tej strani, pritisnite Ctrl + F ali ⌘ - F (Mac) in uporabite vrstico za iskanje.

Različica samo z besedilom

"V Siriji so imeli džentelmenski dogovor o napadanju"

Podpolkovnik Josip Bostič je za MMC dejal, da danes ne bi bil rad v koži Evropejca, ki se sprehaja po sirskem mestu. Foto: Slovenska vojska

"V Siriji so imeli džentelmenski dogovor o napadanju"

MMC-jev pogovor s podpolkovnikom Josipom Bostićem

31. avgust 2013 ob 16:06
Damask - MMC RTV SLO

"Že takrat sem napovedal, da bo v uporniških skupinah terorizem prevladal nad zmernostjo, in to se je tudi zgodilo," je dejal podpolkovnik Josip Bostič, ki je bil na opazovalni misiji v Damasku.

Na opazovalno misijo Organizacije združenih narodov (OZN) UNSMIS je bil podpolkovnik Josip Bostič napoten maja lani. Kar 89 dni je bil v vlogi vojaškega opazovalca, odgovornega za opazovanje uresničevanja mirovnega sporazuma med Sirijo in Združenimi narodi ter poročanje o njegovih morebitnih kršitvah.

Preberite tudi: Inšpektorji so odšli, ameriške sile se kopičijo v vzhodnem Sredozemlju Rupel: "Upam, da bo Asad padel, kot so padli drugi samodržci"

Ko ste se vrnili iz Sirije, ste v intervjuju za Dnevnik izjavili, da potem še nekaj časa niste spali.
Delo vojaškega opazovalca je zelo stresno. Delo vojaškega opazovalca v Siriji toliko bolj, saj smo bili kot vojaški opazovalci večkrat napadeni. Uradno o tem sicer nismo smeli govoriti, vendar vsakdo, ki je videl vozila s počenimi stekli in grupiranje zadetkov na oklepnih steklih, bi vedel, da je bil tarča voznik ali potnik v vozilu. Da smo bili ogroženi, priča tudi napad na konvoj, v katerem se je vozil norveški general Mood.
Ponoči so v mestu odmevale eksplozije, z balkona sem večkrat opazoval svetleče se naboje, ki so leteli mimo hotela. Podoživljanje delovnega dneva v patrulji in načrtovanje naslednje patrulje - vse to seveda ni pripomoglo k sproščenemu počitku ponoči.

Razmere v Siriji so bile podobne današnjim. Tudi tedaj so bila poročila o pokolih. Te govorice smo preverjali na terenu, oblikovali smo posebne patrulje, s katerimi smo si želeli ogledati sporna mesta. Pri zadnji patrulji proti mestecu pri Hami smo bili tudi napadeni. Eno izmed naših vozil so napadalci zasledovali. Skratka, situacija je bila izredno napeta, čeprav ocenjujem, da je zdaj, ko berem poročila in ocenjujem stopnjo nasilja, napetost še večja. Že takrat sem napovedal, da bo v uporniških skupinah terorizem prevladal nad zmernostjo, in to se je očitno tudi zgodilo.

Kakšno je življenje vsakdanjih ljudi v Siriji, so razdeljeni glede podpore upornikom ali režimu?
V predelih, kjer ni bilo spopadov, so ljudje živeli normalno življenje. Tudi v mesta, ki so jih zavzeli uporniki in so bila obdana s cestnimi zaporami, so normalno dostavljali živila. Gibanje ljudi je bilo omogočeno, kar me je presenetilo. Kot vojak sem pričakoval, da bodo takšna mesta obkoljena in odrezana od drugih mest, a ni bilo tako. Vojska je okoli teh mest postavljala cestne zapore in nadzorovala gibanje, ni pa bilo njegove popolne prepovedi. Na teh območjih se je bilo zelo nevarno zadrževati ponoči, ko so se razplamteli spopadi.

Spominjam se mesta, ki je bilo popolnoma v rokah upornikov. Tam smo se pogovarjali s predsednikom mesta (županom) in verskimi predstavniki. Obiskali smo tudi policijo. Na ulicah ni bilo veliko oboroženih ljudi. Na moje izrecno vprašanje krščanskemu duhovniku o tem, kako urejeni in disciplinirani so uporniki, mi je odgovoril, da so to večinoma mularija in banditi, ki iščejo lahek zaslužek. Na vprašanje, ali jih je že kdaj napadla vojska, mi je odgovoril, da ne in da imajo džentelmenski dogovor, da se spopadajo zunaj mesta.

Predvidevam lahko, da se je stanje nekoliko spremenilo, a v bistvu je ostalo isto. Tam, kjer so uporniki predvsem domačini, ni večjih spopadov, tam, kjer so v večini uvoženi teroristi, pa ti divjajo s polno močjo.

Kako Sirci gledajo na današnjo prisotnost zahodnih sil v Siriji, saj recimo nekatere države EU-ja upornike oborožujejo?
Podporniki Al Asada so že takrat nas Evropejce in na splošno belce gledali postrani in nezaupljivo, medtem ko so bili uporniki hvaležni za pomoč, čeprav so bili jezni, ker nismo napadli Al Asadovih sil. Danes ne bi bil rad v koži Evropejca, ki se sprehaja po sirskem mestu.

Bi lahko razvoj dogodkov, ki smo jim priča, napovedali že pred dobrim letom?
Mislim, da sem v enem izmed intervjujev napovedal povečanje terorističnega vpliva na uporniške sile. To se je tudi zgodilo.

Se je mednarodna skupnost kaj naučila iz zgodbe Afganistana in Iraka?
Na katero mednarodno skupnost mislite? Kaj je tisto, kar opredeljuje to mednarodno skupnost? Očitno mednarodna skupnost ni složna, torej je očitno razdeljena. Kateri del te mednarodne skupnosti je zdaj legitimen? Tisti del, ki razmišlja enako kot mi, ali tisti, ki ima drugačne poglede od nas ... Zaradi navedenih dilem se do tega ne bom opredeljeval.

Izjava podpolkovnika Josipa Bostiča ob prihodu z misije (avtor: Borut Podgoršek, MORS):

http://www.youtube.com/watch?v=6CIFJ07_6BE 

K. Št.