31. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 31. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 31. januarja
 
1950 – Nad debelo snežno odejo se je v pretekli, deloma jasni noči marsikje močno ohladilo. V Celju se je padanje temperature ustavilo šele pri -29,4 °C, v Vogljah pri Šenčurju so namerili -23,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1 °C, v Mariboru -23,0 °C in v Novem mestu -22,4 °C.
 
1951 – Januar se je zaključil z izjemno debelo snežno odejo v alpskem svetu, saj je od novembra do januarja pogosto obilno snežilo. Na meteorološki postaji Dom na Komni v Julijskih Alpah (1520 m) so izmerili kar 306 cm, na Rudnem polju na Pokljuki (1343 m) 229 cm, v Ratečah (864 m) in na Predelu (1156 m) 210 cm in v Podolševi na Koroškem (1247 m) 145 cm snega.
 
1989 – Po svežem jutru je bilo sončno popoldne v večjem delu Primorskem nenavadno, marsikje celo rekordno toplo za januar. Na Slapu pri Vipavi se je ogrelo do 19,5 °C, v Biljah pri Novi Gorici in Komnu na Krasu so namerili 19,0 °C, v Vedrijanu v Goriških brdih 18,5 °C in v Tolminu 15,0 °C.

Vir: ARSO

30. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 30. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 30. januarja
 
1989 – Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega tlaka. Dopoldne je tlak, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
 
1992 – Popoldne je bilo zlasti v dolini Soče ob burji za januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C in v Bovcu do 17,0 °C.

Vir: ARSO

28. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 28. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 28. januarja
 
1952 – Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, predvsem v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla kar 164 cm, v Dražgošah so ga namerili 132 cm, v Mojstrani 110 cm, v Logarski Dolini 108 cm, v Bovcu 97 cm, v Ljubljani 80 cm, na Mostu na Soči 63 cm, v Mariboru 57 cm in v Radečah 50 cm snega. Čez dan se je zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v sledeči noči marsikje zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 °C do naslednjega jutra zdrknila do -25,2 °C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 °C na -22,6 °C, na Rudnem Polju z -4,0 °C na -29,0 ° in v Celju z 2,3 °C na -21,6 °C. V Babnem Polju se je od 14. ure popoldne do jutra ohladilo z -2,1 °C na -30,6 °C!
 
1979 – Že drugi dan je zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob močnem jugozahodnem vetru močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Ponekod je do naslednjega jutra padlo več kot 500 mm padavin v preteklih 48 urah. Na številnih postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je marsikje prišlo do močnih hudourniških poplav! V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril kar 541 mm dežja, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 mm dežja, v Kobaridu je padlo 458 mm, na Zgornjem Jezerskem 381 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 mm, v Čepovanu 219 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 mm in v Logatcu 201 mm padavin. V istem obdobju je bilo v osrednji Sloveniji padavin malo, ponekod na vzhodu pa sploh ni deževalo!

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 27. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 27. januarja
 
1952 – V večjem delu Slovenije je močno snežilo, do jutra naslednjega dne je v 24 urah ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 cm, v Kočevski Reki in Veliki Račni pri Grosupljem 62 cm, v Poljanah nad Škofjo Loko, Žireh in Špitaliču pri Slovenskih Konjicah 60 cm, v Ljubljani 53 cm in na Zgornjem Jezerskem 52 cm novega snega.

Vir: ARSO

26. januar 2016

Deklaracija CK - KPS z dne 16.9.1941

Deklaracija CK - KPS z dne 16.9.1941


Centralni komite Komunistične partije Slovenije je dne 16.9.1941 izdal deklaracijo CK - KPS, s katero je med drugim ukazal številne izvensodne poboje. Pod deklaracijo je podpisan Boris Kidrič.




Zanimivi vremenski dogodki 26. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 26. januarja
 
1945 – Ponekod v hribovitem svetu je izjemno močno snežilo, od 7. ure zjutraj tega do 7. ure zjutraj naslednjega dne se je snežna odeja odebelila za približno 1 meter! Na Planini pod Golico so zjutraj namerili 76 cm, čez 24 ur pa 163 cm visoko snežno odejo, v Kranjski Gori je višina snežne odeje narasla za 60 cm, na 168 cm, v Slovenj Gradcu za 43 cm (69 cm) in na Bledu za 42 cm (80 cm).
 
1954 – Jutro je bilo zlasti v severni in severozahodni Sloveniji zelo mrzlo in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Rudnem polju na Pokljuki se je ohladilo do -31,0 °C, v Stari Fužini v Bohinjski dolini so namerili -24,5 °C, v Vogljah pri Šenčurju -23,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,3 °C in na Zgornjem Jezerskem -23,1 °C.

Vir: ARSO

25. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 25. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 25. januarja
 
2001 – V dobršnem delu Slovenije so bile padavine za januar izjemno obilne, marsikje so naslednje jutro izmerili najvišjo dnevno višino padavin od začetka meritev. Na Lokvah na Trnovski planoti je padlo 136 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 97 mm, v Postojni 87 mm, v Žireh 82 mm, na Gomilskem pri Polzeli 71 mm, v Zgornjem Tuhinju 68 mm, v Ljubljani 58 mm in v Laškem 46 mm.

Vir: ARSO

24. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 24. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 24. januarja
 
1942 – Jutro je bilo, tako kot prejšnje dni, zelo mrzlo. V Babnem Polju je minimalni termometer pokazal -33,4 °C, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je temperatura spustila vse do -33,0 °C, v Kranjski Gori do -24,8 °C, v Ljubljani do -24,6 °C in v Mislinji do -24,0 °C.

Vir: ARSO

23. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 23. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 23. januarja
 
1936 – Ob 9. uri dopoldne je bila na postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena nenavadno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 mm, v Kneških Ravnah 190 mm, v Bovcu 165 mm in v Čepovanu 131 mm padavin.
 
1942 – Dan je bil marsikje eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je ponekod ohladilo pod -30 °C in tudi čez dan se temperatura večinoma ni povzpela nad -10 °C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je ponoči temperatura spustila kar do -33,0 °C, v Kočevju so izmerili -31,5 °C, v Babnem Polju -30,2 °C in v Ljubljani -25,4 °C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala -28,4 °C.
 
1963 – Zelo mrzlo jutro, zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do -27,2 °C, v Celju so namerili -26,0 °C, v Žireh -25,0 °C, v Šmarju-Sapu -24,1 °C in v Ljubljani -20,2 °C.
 
2006 – V pretekli noči in čez dan je Slovenijo od vzhoda preplavil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu ponekod za več kot 10 °C hladnejše kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le -8,8 °C (dan prej 4,8 °C), v Postojni -8,0 °C (4,7 °C), v Slovenskih Konjicah -8,9 °C (3,4 °C), na Lisci -13,5 °C (-1,5 °C) in na Rogli -16,2 °C (-5,6 °C).

Vir: ARSO

19. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 19. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 19. januarja
 
1965 – Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je tlak, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
 
1987 – Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 cm, v Dravogradu 74 cm, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 cm, na Pragerskem 53 cm, v Lendavi 50 cm in v Murski Soboti 44 cm snega.
 
2007 – V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je ponekod kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 °C, v Kočevju so izmerili 18,4 °C, na Planini pod Golico 15,0 °C in v Ratečah 14,5 °C.

Vir: ARSO

KDO JE GEORGE SOROS IN NJEGOV VPLIV V SLOVENIJI IN OSTALIH DRŽAVAH

KDO JE GEORGE SOROS IN NJEGOV VPLIV V SLOVENIJI IN OSTALIH DRŽAVAH

Predstavljamo vam lažnega humanitarca, botra "begunske krize" in mavričnih revolucij.

George Soros, rojen kot George Schwartz, je Kazarski Žid iz Madžarske. Rodil se je leta 1930 v Budimpešti. V času 2 svetovne vojne je sodeloval z nacisti pri organizaciji Judenrat, katera je bila sestavljena iz Židov, ki so reševali svojo kožo tako, da so iskali in izdajali svoje »ljudstvo« nacistom.

Soros je v 60 minut trajajočem intervjuju s Steve Kroftom dejal da ne obžaluje kolaboracije z nacisti, saj bi v nasprotnem primeru nekdo drug opravljal njegovo delo.

Že kot najstniku mu ni bil problem izdajati svoje ljudi, le zakaj mislimo da dela dobro stvar sedaj?

Konec osemdesetih let je z nakupi in s prodajo delnic francoske banke Société Générale pridobil 2,2 milijona ameriških dolarjev dobička. Sprva ni vzbudil nobene pozornosti, vendar ga je leta 2006 francosko sodišče obsodilo zaradi trgovanja z notranjimi informacijami. Prav zloraba notranjih informacij pa v poslovnem svetu velja za eno najhujših goljufij, katero v slovenskem pravnem sistemu sankcionira tudi veljavni kazenski zakonik (243. člen) in sicer z zaporom do treh oziroma petih let, če gre za veliko premoženjsko korist.

Znan je po tem, da je leta 1990 rešil George Busha ml. bankrota. Seveda posluje tudi z Bushem st. v Carlyle Group, močni finančni organizaciji. Tesno sodeluje tudi z Vickers Munitions, mednarodnim prodajalcem orožja v lasti Rothschild družine.

Soros tesno sodeluje z družino Rothschild. V svetovnem merilu ga imajo za glavnega agenta te najpremožnejše družine na svetu. Richard Katz, Michael Cicurel in Nils Taube so direktorji Rothschildovih podjetij, kateri imajo sedež v Sorososovem Quantum Fund odboru. Leta 1992 je spletkaril proti britanskemu funtu in povzročil njegov padec, s tem oškodoval milijone Angležev njihovih pokojninskih prihrankov, medtem ko je zase pobral 1.1 milijarde.

Večino denarja namenja uresničitvi svojih političnih idej. Na njegovi plačilni listi so mediji, politiki, humanitarci…

Samo organizacija Human Rights Watch je dobila 65 milijonov funtov za zaposlitev dodatnih 300 ljudi, kateri delujejo kot novinarji, odvetniki, humanitarni delavci...

Veliko ljudi ga smatra za botra humanitarnih organizacij, s katerimi izpodkopava temelje tradicije in svobodne države, ter jih zastruplja s kulturnim marksizmom.

Bil je zelo dejaven v Gruziji, kjer je leta 2003 z položaja vrgel bivšega predsednika, sicer predanega kristjana Eduarda Shevardnadzeja, kar pa mu je uspelo s širitvijo svojih organizacij in izpodkopavanjem moralnih vrednot gruzijske družbe.

Leta 2007 si je sam prilastil večino romunskih zalog zlata. V Romuniji je pred leti ustvaril številne humanitarne organizacije, katere so v Romuniji začele financirati in pomagati »Romskim« skupnostim. Pred 25 leti sama beseda Rom v Romuniji ni obstajala. Bili so cigani »gypsy« potem pa je zaradi »politične korektnosti« začel promovirati besedo »romani«. Pred prihodom »človekoljubnih organizacij«, so bili Romi v Romuniji znani kot cigani. Sledile so spremembe imen v Dom, Och Lom, Rom in potem Romani.

 Ali vidite vzporednice romunskih humanitarnih organizacij z našimi?

Leta 2009 v času svetovne krize je Soros zaslužil 3,3 milijarde dolarjev.

SOROS IN BALKAN

Soros pripravlja teren za Rothschilde in njihov prevzem Balkana. Že v začetku 1990 je v Srbiji ustvaril in financiral tri velike organizacije: Fondacija za otvoreno društvo, Helsinski odbor, NUNS, ANEM, OTPOR in Srbski center proti vojni. Kmalu se je pojavilo feministično gibanje Žene u Crnom.

Soros želi s temi organizacijami, katere so orodje za dosego ciljev kulturnega marksizma spremeniti srbsko kulturo in izbrisati njihovo identiteto. Tukaj se ne gre le za politični vpliv ampak za celotno preoblikovanje srbske družbe. Z nenehnim obsojanjem genocida, kriminalnih dejanj in kolektivne krivde želijo v Srbih povzročiti negativna čustva do svoje domovine.

Akterji razjedanja srbske družbe so Sonja Biserko, Natasa Kandić, Vuco, Borka Pavičević , Miljenko Dereta, Vojin Dimitrijević, Srdja Popović, Mirko Djordjevičć, Biljana Srbljanović, Zoran Ostojić, novinarja Petar Luković ter Teofil Pančić.

Soros promovira antisemitizem, saj njegovi plačanci Filip David, Jovan Byford, Laszlo Sekel,... skrunijo spomenike, grafitirajo,… in s tem ustvarjajo vtis srbske ksenofobne družbe.

Tudi mediji in novinarji delujejo proti Srbom. »Neodvisne medijske hiše B92, Studio B, TV Pink, TV Panonija, ANEM (RTV Globus, RTV M+, RTV Kraljevo, RTV Nisava, RTV Pancevo, RTV Spektar, RTV Trstenik, Radio 021, Bum 93, Radio Sombor, Radio Index, Radio Subotica, Radio Pirot, Radio Ozon...), so pod vplivom Sorosovih fundacij. Kabelsko omrežje SBB in TOTAL TV sta oba v lasti Sorosa.

Časopisni magazini Danas, Vreme, Evropa, Republika, Samizdat, Dan graf, Stubovi culture, Fabrika knjiga, Klio, Aleksandrija press, Beta in Fonet so podaljšana roka AP in Reutersa, kateri je v lasti Rotschilda že od 19.stoletja.

Zraven tega imajo vpliv v šolstvu (Univerzitet Union, Akademija Znanja in Centar za zenske študije), kjer z indoktrinizacijo kulturnega marksizma ustvarjajo uporabne idiote.

 Haaški Tribunal je tudi na njegovem plačilnem listu.

Z uničenjem družine, tradicije in kulture dela prostor za Rotschildov imperij.

Je tudi glavni privrženec priključitve Srbije v EU.

BOSNA IN HERCEGOVINA

Rothschildove in Sorosove Mittal Steel korporacije obvladujejo rudnike in metalurgijo.

Mittal je kupil RZR Ljubijo, kompleks rudnikov bogat z železnimi surovinami. V Zenici je kupil tudi eno izmed največjih železarn na Balkanu.

Seveda obvladuje tudi medije ( Nezavisne novine, Alternativna Televizija Banja Luka, Net novinar, Oslobodjenje, Start magazin, HTV Hajat televizija…)

V bančništvu so prisotne Rotschildove banke Unicredit, Intesa…

Že od leta 1993 so bile Sorosove nevladne organizacije prisotne v Bosni (Open society, Obrazovanje gradi, Medijski center Sarajevo, Helsinski komite, Žene Bosne,…)

Najbolj znana člana organizacij sta Jacob Finci in Ivan Straus (khazarska zida).

KOSOVO

Že 15 let pa njegova 'Kosovska fondacija za otvoreno društvo' deluje proti Srbom na Kosovu in sodeluje z Osvobodilno vojsko Kosovo, katera trguje z drogo.

Neodvisno muslimansko Kosovo je v interesu Rothschildov, saj se Kosovo smatra za »Srbski Kuvajt« z bogatimi zalogami cinka, zlata, premoga in svinca. Sorosova 'Mednarodna Krizna Skupina' je vložila milijone dolarjev, da je dobila posesti v kraju Trepca, kateri je bogat z rudarskimi surovinami.

Če nebi on tega delal, bi pa nekdo drug kajneda?

RUSIJA

Rusija je prepovedala delovanje vseh Sorosovih organizacij, ker delujejo "proti Rusiji". Na eni izmed fakultet so celo zažgali in zasegli knjige povezane z njegovo organizacijo.

SOROS V SLOVENIJI

George Soros je leta 2002 prejel častni znak svobode Republike Slovenije za njegove zasluge pri spodbujanju in razvijanju odprte demokratične in humane družbe v sodobnem svetu ter za zasluge pri uveljavljanju odprte, strpne in razsvetljene civilne družbe v Sloveniji. Odlikovanje mu je podelil Milan Kučan.

Soros je vesel ker je danes spet skupaj s prijatelji, s katerimi je sodeloval pri Skladu za odprto družbo (Open Society Fund) in zdaj pri Mirovnem skladu (Peace Foundation). Slednjega je ustanovil, kot je sam dejal, da bi nadaljeval idejo prvega sklada in v Sloveniji vzbudil zanimanje za demokracijo na širšem območju in v svetu. Omenil je še, da se je s slovenskim predsednikom že večkrat srečal.

Podelitev odlikovanja Sorosu je predlagal Mirovni inštitut, podprli pa so ga: Slovenska filantropija, multimedijski center Kibla, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Studia humanitatis, IEDC - Poslovna šola Bled, KUD France Prešeren in komisija predsednika republike za odlikovanja.

 Dnevnik je januarja 2002 poročal, da je fundacija Georgea Sorosa v tem letu za sofinanciranje slovenske kulture prispevala 150.000 dolarjev. Mednarodni projekti v sklopu regionalnega programa Arts and culture network program (A&CNP), ki jih financira Soros, so od leta 1995 podprli več kot 70 mednarodnih dogodkov pri nas, ter udeležbo umetnikov in strokovnjakov na 200 prireditvah po svetu. Med projekti, ki jih v Sloveniji podpira Soros, je (bil) tudi časopis Medijska preža (Media Watch). Izdajal ga je razvpiti Mirovni inštitut, ki je naveden med nevladnimi organizacijami, ki želijo tožiti Republiko Slovenijo zaradi odnosa do beguncev. Poleg so še Amnesty International, Slovenska filantropija, Greenpeace, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij itd. Skratka, izbrana »smetana« t. i. demokratičnega socializma. Ob tem naj spomnimo, da je časopis Medijska preža nehal izhajati v začetku leta 2014, menda zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev.
Mirovni inštitut je tudi v poročilu za 2014 navedel financerje, med katerimi je Sorosova organizacija Open Society Fundations.

SOROS IN POPTV

POP TV in AKANAL sta slovenski komercialni televizijski postaji podjetja Pro Plus. Pro Plus je v lasti Central European Media Enterprises, s sedežom na Bahamih, katero je ustanovil Ronald Lauder, politični aktivist in »človekoljubec«. Ronald je tudi predsednik Svetovnega Židovskega Kongresa.
Central European Media Enterprises je postala last Ameriške multinacionalke Time Warner, od katerih je v prejšnjih dveh letih Soros kupil okoli 4 milijone delnic. Naključje?

 Humanitarne in nevladne organizacije so v resnici družbe, katerim namen se je infiltrirati v družbo in izpodkopavati temelje družbe znotraj svojih mej. Soros vodi dolgo mrežo lažnih humanitarcev, kateri širijo sprijene ideje kulturnega marksizma.

Če nebi on, bi pa nekdo drug!

Slovenija Zavaruj Meje

18. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 18. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 18. januarja
 
2000 – Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu ponekod izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih -10,1 °C povzpela do 12,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z -10,6 °C do 9,1 °C, v Lescah z -8,0 °C do 11,5 °C, v Postojni z -10,2 °C do 8,2 °C, in v Ljubljani z -5,8 °C do 12,4 °C.

Vir: ARSO

17. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 17. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 17. januarja
 
1964 – Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak nenavadno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal okoli 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.

Vir: ARSO

16. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 16. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 16. januarja
 
1960 – Po sneženju so zjutraj ponekod na jugozahodu namerili neobičajno veliko višino snežne odeje. V Slivju na Brkinih je bilo 60 cm, na Kozini 38 cm, v Ilirski Bistrici 32 cm, v Neblem v Goriških brdih 20 cm in v Ajdovščini 16 cm snega.

Vir: ARSO

15. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 15. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 15. januarja
 
1985 – Zjutraj so predvsem v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 cm, na Voglu 95 cm, v Zgornji Radovni 85 cm, v Bovcu 78 cm, na Planini pod Golico 68 cm in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 cm.
 
1987 – Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 cm, v Idriji 122 cm, v Logatcu 111 cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 cm, v Moravčah 88 cm, v Kobaridu 86 cm, v Postojni 75 cm, v Velenju 65 cm, v Ilirski Bistrici 48 cm in v Vipavi 32 cm snega.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 14. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 14. januarja
 
1941 – Jutro je bilo ob jasni noči in snežni odeji zelo mrzlo. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura -29,7 °C, v Babnem Polju so izmerili -28,0 °C, v Kočevju -25,4 °C in v Stari Fužini v Bohinju -25,0 °C.
 
1968 – V visokogorju se je od zahoda zelo hitro ogrelo. Še večji temperaturni skok je bil zabeležen v krajih z zelo hudim jutranjim mrazom, kjer je veter razpihal jezero hladnega zraka. Na Kredarici je bilo ob 7. uri zjutraj še -15,8 °C, čez 14 ur so namerili že -2,3 °C. V Babnem Polju se je v pretekli noči še ohladilo do -34,2 °C, ob 21. uri zvečer tega dne pa je bilo le še -3,4 °C; v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura povzpela z -30,0 °C na 0,5 °C, v Kočevju z -28,6 °C na 0,5 °C in v Šmarju-Sapu z -26,8 °C na -2,8 °C.
 
1987 – Ponoči in zjutraj je začelo snežiti, do naslednjega jutra je v zahodni polovici Slovenije zapadlo večinoma med 20 in 50 cm snega. Od 7. ure zjutraj tega do 7. ure naslednjega dne je v Stari Fužini zapadlo 75 cm, na Žagi pri Bovcu 62 cm, v Hotedršici pri Logatcu 60 cm, v Cerkljah na Gorenjskem 52 cm in na Vrhniki 47 cm. Snežilo je tudi v Slovenski Istri, do jutra je v Kubedu zapadlo 15 cm, v Koštaboni 10 cm, v Portorožu (Beli Križ) in Seči pa 8 cm snega. Medtem ko je po nižinah v notranjosti vztrajal mraz in se večinoma ni ogrelo nad -10 °C, je bilo v višinah ob vetru iz južnih smeri topleje; na Voglu so ob 14. uri izmerili -2,8 °C in na Kredarici -6,6 °C.

Vir: ARSO

14. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 13. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 13. januarja
 
1968 – Predvsem v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugod je nočno ohlajanje večinoma motil veter. V Babnem Polju je bil z -34,5 °C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili -31,0 °C, v Kočevju se je ohladilo do -29,2 °C, v Šmarju-Sapu do -26,4 °C, v Šmarjah pri Sežani -20,8 °C in v Vipolžah v Goriških brdih do -13,0 °C.
 
1987 – Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je marsikje po nižinah temperatura padla pod -20 °C. Čez dan je bilo oblačno in nenavadno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura -29,1 °C, ob 14.uri pa je bilo -14,4 °C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura -26,9 °C, ob 14. uri je bilo prav tako le -14,4 °C, na Pragerskem je bil minimum -26,5 °C in ob 14. uri -13,4 °C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum -25,0 °C in ob 14. uri -12,8 °C.

Vir: ARSO

13. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 12. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 12. januarja
 
1976 – V višinah je pihal močan in topel zahodni do severozahodni veter, ki je ponekod kot fen segel v nižine in doline ter pognal temperaturo k višku - ponekod na severu in severovzhodu je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Slovenskih Konjicah se je ogrelo do 17,5 °C, v Velenju do 17,0 °C, v Ravnah na Koroškem in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do 15,5 °C in na Zgornjem Jezerskem do 13,7 °C.
 
1987 – Predvsem v vzhodnem delu Slovenije so zjutraj namerili nenavadno veliko višino novega snega. Na Strojni na Koroškem je v 24 urah zapadlo 59 cm, v Radljah ob Dravi 43 cm, v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 33 cm, na Žusmu pri Podčetrtku 32 cm, v Veržeju 31 cm in v Gornji Radgoni 30 cm snega.
 
2007 – V višinah je pihal orkanski severozahodnik, ki je v Ljubljansko kotlino segel kot karavanški fen. V Ljubljani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev na sedanji lokaciji leta 1948 - ogrelo se je do 15,8 °C. Tudi ponekod drugod je bilo za januar nenavadno toplo; v Metliki se je živo srebro povzpelo do 18,0 °C, v Preddvoru in na Letališču Brnik do 15,1 °C in v Bohinjski Češnjici do 15,0 °C.

Vir: ARSO

11. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 11. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 11. januarja
 
1979 – Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
 
1987 – Zlasti v zahodni Sloveniji je že drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja večinoma odebelila za 40-80 cm; tudi drugod po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 cm, na Vojskem nad Idrijo za 89 cm, v Lepeni na Bovškem za 85 cm, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 cm, v Kobaridu za 61 cm, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 cm in na Vrhniki za 49 cm.

Vir: ARSO

10. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 10. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 10. januarja
 
1992 – Zlasti na vzhodu je bilo jutro nenavadno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 °C, v Celju je bilo 9,6 °C, v Murski Soboti 9,1 °C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 9. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 9. januarja
 
1909 – Obilno sneženje ponekod v notranjosti Slovenije je ponehalo. V Kranju so naslednje jutro izmerili 72 cm (48 ur prej 7 cm), v Žireh 71 cm (24 cm), v Srednji vasi v Bohinju 90 cm (44 cm) in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 50 cm (9 cm) debelo snežno odejo.
 
1976 – Ob izrazitem temperaturnem obratu in sončnem vremenu je bilo ponekod v višjih legah nenavadno toplo. Na Planini pod Mirno goro (740 m) v Beli krajini se je ogrelo do 17,2 °C, v Zgornjih Poljanah (1030 m) na Notranjskem so namerili 15,6 °C, na Kumu (1218 m) 13,0 °C in na Pleši na Nanosu (1258 m) 11,7 °C.

Vir: ARSO

08. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 8. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 8. januarja
 
1984 – Zlasti v delu jugozahodne in osrednje Sloveniji je čez dan začelo zmerno do močno snežiti, do jutra naslednjega dne je ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Na Pokojišču pri Vrhniki je v 24 urah zapadlo 62 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo in Cerknici 60 cm, v Želimljah 51 cm, v Senožečah 44 cm, v Kočevskih Poljanah 40 cm in v Podsredi na Kozjanskem 35 cm.
 
1985 – Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, marsikje je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do -33,0 °C, v Novi vasi na Blokah je bilo -32,5 °C, na Pragerskem -27,8 °C, v Kočevju -27,6 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah -27,0 °C, na Bizeljskem -26,5 °C, na Vrhniki -24,4 °C, v Lendavi -23,4 °C, v Ljubljani -20,3 °C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 7. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 7. januarja
 
1967 – Obilno sneženje v južni in vzhodni Sloveniji je oslabelo, ponekod se je snežna odeja do jutra v 48 urah odebelila za več kot pol metra. V Kočevskih Poljanah se je višina snega povečala s 7 cm na 88 cm, na Glažuti na Pohorju s 70 cm na 148 cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini z 9 cm na 84 cm, na Hribu v Loškem potoku z 31 cm na 106 cm, v Novem mestu s 5 cm na 57 cm in v Senožečah s 6 cm na 50 cm.
 
1985 – Zelo mrzel dan, zjutraj je bilo marsikje pod -20 °C, čez dan pa se je večinoma segrelo le do okoli -10 °C. V Žalcu je bila najnižja jutranja temperatura -27,9 °C, na Pragerskem -27,2 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do -27,0 °C, v Ratečah so izmerili -26,4 °C in na Vojskem nad Idrijo -20,5 °C.
 
2001 – Preteklo noč, deloma pa tudi čez dan, je bila zaradi toplega vetra južnih smeri temperatura po nižinah za januar nenavadno visoka. Ob 7. uri zjutraj so v Dobličah pri Črnomlju namerili kar 16,0 °C, v Novem mestu 15,8 °C, na Letališču Portorož 14,8 °C, v Mariboru 14,5 °C, v Velenju 14,0 °C in v Ljubljani 12,8 °C.

Vir: ARSO

07. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 6. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 6. januarja
 
1947 – Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do -24,2 °C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili -24,0 °C, v Celju -23,6 °C, v Ljubljani -22,9 °C, na Planini pod Golico -22,1 °C in v Ajdovščini -15,5 °C.
 
1967 – Prejšnje popoldne in ponoči je v Slovenski Istri nenavadno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo kar 40 cm, v Seči 19 cm, v Kopru in Movražu 16 cm, v Kubedu 15 cm in v Strunjanu 10 cm snega.
 
1975 – V vzhodnem delu Slovenije je bilo po večinoma hladnem jutru čez dan sončno in za januar zelo toplo. V Slovenski Bistrici se je ogrelo do 16,6 °C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 °C in v Radečah 15,9 °C.
 
1999 – Za januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 °C, na Rogli (1492 m) do 13,7 °C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 °C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 °C.

Vir: ARSO

05. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 5. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 5. januarja
 
1993 – Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil tlak, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.

Vir: ARSO

04. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 4. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 4. januarja
 
1971 – Končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo že 27. decembra. V tem obdobju so se kar vrstili sredozemski cikloni in ponekod je vsota višin novozapadlega snega od 27. decembra od 7. ure zjutraj do 4. januarja do 7. ure zjutraj presegla 100 cm. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181 cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168 cm, v Kranjski Gori 144 cm, v Ukancu v Bohinju 134 cm, v Logatcu 133 cm, v Kočevskih Poljanah 103 cm in na Vrhniki 90 cm.

Vir: ARSO

03. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 3. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 3. januarja
 
1962 – Do jutra so obilne padavine v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, ki so začele 31. decembra, večinoma ponehale. Zaradi toplega višinskega jugozahodnika je tudi v sredogorju deževalo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila pod 1000 m. Težišče padavin je bilo v Posočju, kjer je ponekod v 72 urah padlo več kot 400 mm padavin. Tudi ponekod drugod so bile padavine nenavadno obilne in so že 3. januarja presegli povprečno januarsko višino padavin! V Kneških Ravnah na južnem pobočju Vogla so namerili 479 mm, na Livku pod Matajurjem 462 mm, v Lepeni na Bovškem 454 mm, v Kobaridu 380 mm, v Tolminu 351mm, v Idrijski Beli 304 mm in v Kamniški Bistrici 254 mm padavin v preteklih 72 urah.
 
1989 – Nad jugovzhodno Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak nenavadno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračun na morski nivo, v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa.

Vir: ARSO

02. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 2. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 2. januarja
 
1962 – V južnem delu Slovenije je bilo čez dan zaradi toplega jugozahodnika kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu za januar zelo milo vreme. V Dragonji se je ogrelo do 17,5 °C, v Kopru do 17,0 °C, v Braniku na Vipavskem do 15,5 °C, v Lipah na Ljubljanskem barju do 14,1 °C in v Kočevju do 13,6 °C.

Vir: ARSO

FURS nezakonito prireja igro na srečo

FURS nezakonito prireja igro na srečo


Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) nezakonito prireja igro na srečo z denarnimi nagradami. FURS namreč nima dovoljenja za prirejanje klasičnih iger na srečo. V Sloveniji sta edini pravni osebi, ki imata dovoljenje za te vrste iger, Loterija Slovenije, d.d., in Športna loterija in igre na srečo, d.d..

Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo

Potrošnik v FURS-ovi nagradni igri sodeluje tako, da na FURS na enega od treh načinov pošlje 10 računov različnih izdajateljev, zraven pa pošlje še svojo davčno številko. To je past za potrošnika. FURS lahko tako potrošnika povpraša, od kod mu toliko denarja, saj uradno ni imel toliko dohodkov.

http://www.zurnal24.si/tako-lahko-sodelujejte-v-nagradni-igri-clanek-262606 

01. januar 2016

Zanimivi vremenski dogodki 1. januarja

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 1. januarja
 
1969 – V notranjosti države se je novo leto pričelo z zelo mrzlim vremenom. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo zjutraj -24,5 °C, v Novi vasi na Blokah so namerili -24,3 °C, v Celju -24,0 °C ter v Žireh in Radovljici -22,0 °C. Čez dan je navkljub deloma sončnemu vremenu temperatura ostala globoko pod ničlo; v Radljah ob Dravi se je ogrelo le do -10,4 °C, na Letališču Brnik do -9,4 °C, na Vrhniki do -9,2 °C in na Bizeljskem do -9,0 °C.
 
1977 – Veter južne do zahodne smeri, ki je ponekod v nižjih legah zapihal že prejšnji dan, je po vseh kotlinah razpihal mrzel zrak, zato je bila ponekod na severovzhodu otoplitev izjemno velika. V Murski Soboti je bilo v pretekli noči še do -15,7 °C, popoldne pa se je ogrelo do 8,2 °C! Velik temperaturni skok je bil na primer zabeležen tudi v Blagušu v Slovenskih goricah, kjer se je temperatura dvignila z -16,9 °C na 8,4 °C. Močna odjuga je marsikje pobrala precej snega, v Kočevju se je z jutranjih 36 cm stanjšala na 12 cm naslednje jutro, v Postojni s 35 cm na 17 cm, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore z 32 cm na 11 cm, v Staršah pri Mariboru pa je pobralo vseh 18 cm snega.
 
1979 – Vstop v novo leto se je začel z izrazito spremembo vremena. Val zelo mrzlega, polarnega zraka je v drugi polovici dneva od severa dosegel Slovenijo. Ob močnem in hitrem padcu temperature je v večjem delu države padlo nekaj snega, ponekod na jugu Slovenije nad 20 cm. Na Kredarici je bila ob 14. uri temperatura še -7,4 °C, ob 21. uri so namerili le še -18,6 °C, do naslednjega jutra pa je temperatura padla do -27,8 °C. Na Krvavcu je temperatura s popoldanskih -1,8 °C padla na -20,5 °C naslednje jutro in na Kumu z 1,2 °C na -17,0 °C.

Vir: ARSO

Gasilci delovno na silvestrovo 2015

Gasilci delovno na silvestrovo 2015

Gasilci prostovoljnih gasilskih društev, ki so člani GZ Lukovica, so na silvestrovo 2015 imelo delovno. Gasili in pogasili so dva požara na gozdnih in grmovnih površinah.


Požari na travniških površinah
31.12.2015 17:18

LUKOVICA
Ob 17.18 je v naselju Videm pri Lukovici, občina Lukovica, zagorela gozdna podrast na površini okoli 100 kvadratnih metrov. Aktivirani so bili gasilci iz PGD Lukovica, Blagovica, Prevoje, Krašnja in Trojane. Požar so pogasili.


Požari na gozdnih in grmovnih površinah
31.12.2015 20:49

LUKOVICA
Ob 20.49 je na območju Podmilja v občini Lukovica zagorel gozd. Gozdni požar na težko dostopnem mestu na površini okoli enega hektara so pogasili gasilci iz PGD Trojane, Blagovica, Krašnja, Prevoje in CPV Domžale.


Vir: http://spin.sos112.si/spin2/Javno/GIS/GraficniPrikaz.aspx