31. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 31. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 31. oktobra
 
1976 – Zjutraj so ponekod na jugu in jugozahodu Slovenije izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 mm, na Razdrtem 133 mm, na Kozini 127 mm, v Kubedu 113 mm in na Rakitni 100 mm padavin v 24 urah.

Vir: ARSO

30. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 30. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 30. oktobra
 
1940 – Sneženje, ki se je ponekod začelo že 27. oktobra, je ponehalo. Na Rakitni so zjutraj izmerili kar 37 cm, v Žireh 31 cm, v Senovici, vzhodno od Celja, 27 cm, na Pleskem pri Hrastniku 22 cm, v Slovenj Gradcu 20 cm in v Kranju ter Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 16 cm visoko snežno odejo.

Vir: ARSO

29. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 29. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 29. oktobra
 
1959 – Do jutra je ponekod padlo več kot 200 mm dežja v 48 urah. Na postaji Dom na Komni so izmerili 356 mm, v Plužni pri Bovcu 300 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 267 mm, v Mojstrani 206 mm, na Zgornjem Jezerskem 198 mm, v Gornjem Gradu 197 mm (183 mm v 24 urah) in v Litiji 130 mm (126 mm v 24 urah) padavin.
 
1997 – Nad srednjo in jugovzhodno Evropo je bilo jedro močnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak zelo visok. V Novem mestu je znašal največji tlak, preračunan na morski nivo, 1041 hPa, v Murski Soboti in Mariboru 1040 hPa in na Letališču Portorož 1034 hPa.

Vir: ARSO

28. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 28. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 28. oktobra
 
1905 – Izjemno hladno, morda celo najhladnejše oktobrsko jutro v 20. stoletju v precejšnjem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili -14,4 °C, Žireh in Sodažici -13,5 °C, v Postojni -12,8 °C, v Kočevski Reki -11,4 °C in v Ljubljani -9,3 °C (minimalna temperatura -10,7 °C). Glavni vzrok za izjemno nizke temperature je bila debela snežna odeja, ki je prekrivala večji del Slovenije.
 
1997 – Mrzel polarni zrak je preplavil vso Slovenijo, v višjih legah je bilo zimsko mrzlo. Na Kredarici (2514 m) je temperatura padla na -17,8 °C, na Krvavcu (1740 m) na -12,4 °C, na Voglu (1535 m) na -11,5 °C in na Rogli (1492 m) -9,9 °C.

Vir: ARSO

27. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 27. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 27. oktobra
 
1905 – Po koncu daleč najobilnejšega oktobrskega sneženja marsikje v nižjih legah v 20. stoletju je pretežni del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Cerknici so izmerili za oktober prav neverjetnih 120 cm snega, v Podkraju je sneg segal 97 cm visoko, v Kočevski Reki ga je bilo 91 cm, v Višnji Gori 80 cm, v Postojni 70 cm, v Žireh 55 cm, v Bohinjski Bistrici 50 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 49 cm, v Kranju in Škofji Loki 40 cm in v Ljubljani 36 cm.
 
1931 – Močne padavine v zahodni Sloveniji so po štirih dneh končno oslabele. Do jutra so v 96 urah največ padavin, 502 mm, zabeležili v Kneških Ravnah nad dolino Bače; v Bovcu je padlo 475 mm, v Bohinjski Bistrici 464 mm, v Krekovšah na Idrijskem 459 mm in na Predmeji nad Ajdovščino 410 mm padavin. Tik čez današnjo slovensko-italijansko mejo, v Učji, so izmerili kar 720 mm padavin!
 
2006 – Nad okoli 1500 m je bilo izjemno toplo za konec oktobra. Na Voglu (1535 m) so namerili 21,4 °C, na Rogli (1492 m) se je ogrelo do 19,7 °C in na Kredarici (2514 m) do 13,6 °C. Najtopleje je bilo sicer v Metliki s 26,8 °C.

Vir: ARSO

26. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 26. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 26. oktobra
 
1966 – V nočnem neurju na Vipavskem in na Krasu je padlo nenavadno veliko dežja. Na meteorološki postaji v Ajdovščini so zjutraj izmerili 194 mm, v Komnu 178 mm, v Braniku 161 mm in na Otlici 138 mm padavin v preteklih 24 urah.
 
1973 – Nenavadno hladno oktobrsko jutro, zlasti v severni polovici Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura padla do -8,5 °C, v Celju so izmerili -8,4 °C, na Letališču Brnik -8,3 °C, v Murski Soboti -7,6 °C in v Mariboru -5,9 °C.
 
1979 – Zelo hladno jutro v severnem in osrednjem delu Slovenije. Na Kumu (1218 m) se je ohladilo do -10,0 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je termometer pokazal -8,8 °C, v Murski Soboti -8,1 °C, v Celju -7,6 °C, v Lescah -7,5 °C ter na Jeruzalemu v Slovenskih goricah -5,0 °C.
 
2003 – V nekaterih krajih s snežno odejo je bilo jutro zimsko mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila vse do -17,3 °C, v Ratečah je bilo -10,4 °C, v Postojni -9,6 °C, v Metliki -7,0 °C in v Preddvoru -6,9 °C.

Vir: ARSO

25. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 25. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 25. oktobra
 
1964 – Dolgotrajno silovito deževje v hribovitem svetu se je do jutra umirilo, marsikje v zahodni in severni Sloveniji je padlo nad 200 mm padavin v preteklih 48 urah; tudi drugod po Sloveniji je padlo veliko dežja. Obilno deževje je skupaj s predhodno namočenimi tlemi povzročilo obsežne poplave v severni polovici Slovenije. V Bovcu je v 48 urah padlo kar 384 mm, pri Domu na Komni 356 mm, na Vojskem nad Idrijo 290 mm, na Gomancah pod Snežnikom 243 mm, v Zgornji Radovni pri Mojstrani 231 mm in na Zgornjem Jezerskem 224 mm.

Vir: ARSO

24. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 24. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 24. oktobra
 
1923 – Zlasti v Posočju je bila zjutraj izmerjena velika dnevna količina padavin; v Starem selu pri Kobaridu 280 mm, v Bovcu 198 mm, v Bohinjski Bistrici 176 mm in v Bači 131 mm. V Bovcu je v 52 urah in 50 minutah do 24. oktobra ob 20.30 padlo 360 mm padavin.
 
1947 – Niz zelo hladnih oktobrskih juter se je še nadaljeval. V Celju je bila najnižja temperatura -8,2 °C, v Žireh se je ohladilo do -7,8 °C, v Stari Fužini do -6,7 °C in v Ljubljani do -3,7 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj namerili -7,0 °C.

Vir: ARSO

23. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 23. oktobra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 23. oktobra
 
1921 – Močne padavine v večjem delu Slovenije, zvečer in ponoči se je ob zelo močni ohladitvi meja sneženja spustila do nižin. Sneženje je ponehalo šele dopoldne naslednjega dne. V Leskovici nad Cerknim so 24. oktobra zjutraj izmerili 143 mm padavin v 24 urah, v Lučah 116 mm in 2 cm novega snega, v Škofji Loki 106 mm (15 cm snega), v Kamniku 105 mm (11 cm), v Kočevski Reki 100 mm (32 cm) in v Žireh 84 mm (20 cm).
 
1971 – V precejšnjem delu Slovenije je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura po 2. svetovni vojni. V Črnomlju so izmerili 29,8 °C, v Radečah je termometer pokazal 28,4 °C, v Novem mestu in Gornjem Lenartu pri Brežicah 28,0 °C, v Murski Soboti 27,9 °C, v Mariboru 27,2 °C, v Velenju 26,0 °C in v Novi vasi na Blokah 24,8 °C.
 
2003 – Čez dan se je ohladilo in marsikje je dež prešel v sneg do nižin. Ponekod je do naslednjega jutra padlo nenavadno veliko snega za oktober. V Bohinjski Bistrici so izmerili 38 cm novega snega, v Koprivni na Koroškem ga je padlo 35 cm, v Ratečah in na Vojskem nad Idrijo 30 cm, v Topolu pri Medvodah 24 cm, v Novi vasi na Blokah 21 cm, v Preddvoru in Lescah 18 cm, v Kadrencih v Slovenskih goricah 12 cm, v Malkovcu na Dolenjskem 11 cm in v Ljubljani 4 cm.

Vir: ARSO

22. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 22. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 22. oktobra
 
1972 – Zlasti na Primorskem je bilo jutro glede na letni čas zelo hladno. V Čepovanu se je ohladilo do -5,3 °C, v Šmarjah pri Sežani in Vipolžah v Goriških brdih so namerili -4,0 °C, v Novi Gorici -2,5 °C in v Dragonji -0,9 °C.
 
1974 – Marsikje v sredogorju in visokogorju so zjutraj namerili za oktober nenavadno debelo snežno odejo. Na Kredarici (2514 m) je višina snega znašala kar 187 cm, pri Domu na Komni (1520 m) so ga namerili 49 cm, na Kumu (1218 m) in v Podolševi na Koroškem (1247 m) 40 cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem (1030 m) 30 cm in v Novi vasi na Blokah (722 m) 12 cm.

Vir: ARSO

21. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 21. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 21. oktobra
 
1947 – Jutro je bilo glede na letni čas nenavadno hladno, ponekod se je ohladilo pod -10 °C! V Celju je bila minimalna temperatura kar -11,4 °C, v Žireh se je shladilo do -9,6 °C in v Ljubljani do -5,8 °C. V Slovenj Gradcu je bilo ob 7. uri zjutraj -9,8 °C in v Novem mestu -7,4 °C.
 
2011 – Po obilnem sneženju v višjih legah je bila zjutraj ponekod izmerjena rekordno debela oktobrska snežna odeja. V Mrzli Rupi na Idrijskem (940 m) je sneg segal 40 cm visoko, na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem (827 m) 29 cm, v Koprivni na Koroškem (840 m) 26 cm, na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 25 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo (683 m) 23 cm ter v Logatcu in Bohinjski Češnjici 15 cm visoko.

Vir: ARSO

20. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 20. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 20. oktobra
 
1970 – Sprva je pod okoli 2000 m v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči pa se je ob ohladitvi meja sneženja spustila do nižin. Pri Domu na Komni so naslednje jutro izmerili 204 mm, v Lepeni na Bovškem 197 mm, v Bohinjski Bistrici 167 mm, na Zgornjem Jezerskem 162 mm in v Bovcu 149 mm padavin v zadnjih 24 urah. V visokogorju in sredogorju je zapadlo nenavadno veliko snega za oktober. Na Kredarici (2514 m) in v Podolševi na Koroškem (1247 m) so naslednji dan zjutraj, 21. oktobra, namerili 70 cm sveže zapadlega snega, v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami (940 m) ga je bilo 50 cm, na Rovtarici na Jelovici (1077 m) in na Predelu (1156 m) 47 cm, na Strojni na Koroškem (940 m) 45 cm in pri Koči nad Šumikom na Pohorju (1070 m) 40 cm.

Vir: ARSO

19. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 19. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 19. oktobra
 
1934 – Zjutraj je bilo predvsem ponekod na Notranjskem zimsko mrzlo. V Babnem Polju se je ohladilo na mrzlih -13,0 °C, na Rakitni na -10,6 °C, v Kranjski Gori na -5,4 °C in v Šentilju pod Turjakom na -4,2 °C.


Vir: ARSO

18. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 18. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 18. oktobra
 
1961 – Zelo obilno deževje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. V Ukancu v Bohinju je do naslednjega jutra v preteklih 48 urah padlo kar 442 mm, v Revenovšah na Idrijskem 427 mm, v Lepeni na Bovškem 423 mm, na Gomancah pod Snežnikom 417 mm, v Stari Fužini 355 mm, v Leskovi dolini pod Snežnikom 338 mm, v Logarski Dolini 312 mm, na Zgornjem Jezerskem 283 mm, v Kalu nad Kanalom 257 mm ter na Hudem vrhu na Pohorju 184 mm dežja.
 
1992 – Do jutra je v močnih nalivih, ki so se začeli pojavljati že 16. oktobra, zlasti v Alpah, na dinarski pregradi, v Vipavski dolini in na Krasu padlo veliko dežja. V Podkraju so izmerili 250 mm, na Slapu pri Vipavi 248 mm, v Logarski Dolini 231 mm, v Ukancu v Bohinju 230 mm, na Hrušici pri Colu 194 mm, v Kamniški Bistrici 192 mm ter v Godnjah na Krasu 183 mm padavin v preteklih 48 urah.

Vir: ARSO

17. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 17. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 17. oktobra
 
1983 – V pretekli noči so bili ponekod na Goriškem številni močni nalivi, v nekaj urah je padlo tudi več kot 200 mm dežja. V Novi Gorici so zjutraj izmerili kar 272 mm v 24 urah, od tega je 257 mm padlo v 6 urah! V Čepovanu je dnevna višina padavin znašala 230 mm, največja šesturna pa 200 mm. V Lokvah je v 24 urah padlo 192 mm dežja.

Vir: ARSO

16. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 16. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 16. oktobra
 
1987 – Predvsem zjutraj je bilo za sredino oktobra nenavadno toplo. Ob 7. uri zjutraj so na postaji Portorož Beli Križ izmerili 18,4 °C, v Novem mestu je bilo 18,2 °C, na Vrhniki 18,0 °C, v Stari Fužini 16,5 °C in v Ratečah 14,4 °C.

Vir: ARSO

15. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 15. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 15. oktobra
 
1934 – Močno deževje in sneženje v Julijskih Alpah. Do jutra naslednjega dne je največ padavin padlo v Bovcu, 206 mm; v Soči so jih namerili 155 mm, v Bohinjski Bistrici 153 mm in na Bledu 146 mm.

Vir: ARSO

14. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 14. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 14. oktobra
 
1958 – Ponekod v vzhodni polovici Slovenije so zjutraj izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin. Na Pleskem pri Hrastniku je padlo 104 mm, na Planini nad Sevnico 88 mm, v Celju 86 mm, v Gornji Radgoni 77 mm in v Murski Soboti 69 mm padavin.
 
2009 – Mraz v gorah se je še okrepil, ponekod po nižinah pa se je zjutraj temperatura spustila pod ničlo. Na Kredarici (2514 m) se po jutranjih -13,2 °C čez dan ni ogrelo nad -11 °C; pod ničlo je ostalo tudi na Rogli (1492 m) in Krvavcu (1740 m).

Vir: ARSO

13. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 13. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 13. oktobra
 
1958 – V nočnem neurju je v Goriških brdih in Spodnji Soški dolini padlo izjemno veliko dežja. V Neblem so izmerili 225 mm, v Plavah pa 158 mm padavin v 24 urah.
 
2009 – V gorah je bilo zimsko mrzlo, ponekod v severni Sloveniji pa je zlasti v jutranjih urah pihal močan severni do severozahodni veter, ki na območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Pokljuke povzročil kar nekaj gmotne škode. Na Kredarici (2514 m) so sunki dosegli skoraj 160 km/h, na Krvavcu (1740 m) 102 km/h, v Lescah 99 km/h, v Bovcu 89 km/h in na Rogli (1492 m) 87 km/h.

Vir: ARSO

12. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 12. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 12. oktobra
 
1970 – Potem ko je bilo zlasti v notranjosti prejšnja dva dneva nenavadno toplo, je sedaj toplo obdobje doseglo vrhunec tudi na Primorskem. V Biljah pri Novi Gorici je sonce ogrelo zrak na 28,2 °C, v Vedrijanu na 28,0 °C ter v Tolminu in Kubedu na 27,0 °C.

Vir: ARSO

11. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 11. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 11. oktobra
 
1970 – Popoldne je bilo marsikje ponovno zelo toplo za sredino oktobra. V Tolminu in na Slapu pri Vipavi se je živo srebro povzpelo na 27,0 °C, v Ilirski Bistrici so izmerili 26,2 °C, v Ljubljani 24,9 °C, v Babnem Polju 24,0 °C in v Ratečah 22,0 °C.

Vir: ARSO

10. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 10. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 10. oktobra
 
1933 – Do 9. ure zjutraj je v 24 urah zlasti v Zgornjem Posočju v nalivih padla izjemno velika količina padavin. V Bovcu so izmerili 291 mm, v Soči 287 mm, v Krekovšah na Idrijskem 249 mm (208 mm v 12 urah), v Kneških Ravnah 215 mm in na Predmeji nad Ajdovščino 165 mm padavin.
 
1970 – Ponekod v notranjosti Slovenije se je temperatura zraka v sončnem vremenu dvignila najvišje v oktobru po letu 1950. V Novem mestu se je segrelo do 27,4 °C, V Ljubljani do 26,9 °C, na Golniku pri Kranju do 26,5 °C, na Vrhniki do 26,1 °C, v Bovcu do 25,1 °C in na Planini pod Golico do 22,5 °C.
 
2004 – Že drugi dan zapored so se zlasti v Predalpskem hribovju in v južnih Julijcih pojavljali močni nalivi. Pluviograf na postaji Kneške Ravne je do 18. ure izmeril kar 318 mm, na Voglu pa 308 mm dežja v 20 urah! Do naslednjega jutra je največ padavin v preteklih 48 urah padlo v Kneških Ravnah pod Voglom, 363 mm; na Voglu so izmerili 332 mm, v Bohinjski Bistrici 280 mm, v Podbrdu 249 mm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem in na Livku nad Kobaridom 230 mm ter na Zgornji Sorici 212 mm dežja.

Vir: ARSO

09. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 9. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 9. oktobra
 
1997 – Zlasti na severovzhodu je bilo izjemno toplo za oktober. V Lendavi so izmerili kar 27,7 °C, v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2 °C, na Letališču Maribor, na Jeruzalemu in v Gornji Radgoni do 26,0 °C.

Vir: ARSO

08. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 8. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 8. oktobra
 
1964 – Zlasti v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, do jutra naslednjega dne je ponekod v 24 urah padlo prek 200 mm padavin. Na številnih postajah so zabeležili največjo dnevno višino padavin v oktobru. V Ukancu v zatrepu Bohinjske doline so namerili kar 281 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 252 mm, na Žagi pri Bovcu 219 mm, na Planini pod Golico 199 mm, v Logarski Dolini 165 mm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 148 mm in v Naklem 124 mm dežja.
 
1980 – Izjemno obilno deževje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, saj je marsikje padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah, ponekod verjetno celo prek 400 mm. Tudi drugod je padlo nenavadno veliko padavin. Sprva je bilo ob močnem jugozahodniku nenavadno toplo z mejo sneženja na okoli 3000 m, v sledeči noči pa se je močno ohladilo in meja sneženja se je spustila pod 1000 m. Naslednje jutro so največ padavin v preteklih 48 urah izmerili v Plužni pri Bovcu, kar 526 mm; več kot 500 mm so namerili še v Lepeni pod Krnom; na Žagi pri Bovcu je padlo 479 mm, v Stari Fužini 359 mm, v Kobaridu 348 mm, v Logarski Dolini 334 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 261 mm, v Kamniški Bistrici 251 mm, v Postojni 154 mm, v Kočevju 142 mm in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 136 mm padavin.

Vir: ARSO

Matej Bor: SREČANJE

Matej Bor: SREČANJE


Nek jesenski večer
v mračni obkrški hosti
zmotili čudni gosti
so tvoj mir.

Vzeli smo izpod mahu,
kar ni posrkala vase
zemlja te dolge čase,
odkar si tu,

vzeli, kar v zimskih nočeh
lisice so pozabile,
ko so skoz metež nosile
te v lačnih zobeh.

Položil na vresje sem
tvojo razbito lobanjo,
dolgo strmel sem vanjo
ves tih in nem.

Kje je jasnina oči,
kje sta ustni opojni?
Vame v grozoti spokojni
dvoje votlin reži.

Kje si? Ne, to nisi ti,
ti si se skrila vame,
tu te smrt ne zajame,
tu so še tvoje oči.

Tu je ponosni tvoj stas,
k meni gibko se privija,
kadar burja zavija
v nočni čas,

kadar sam s sabo sprt
v ulice slepe zablodim,
s tabo kot v davnih dneh hodim,
nate oprt.

Laž zre iz teh votlin,
nič ne bom gledal vanje,
zemlja, vzemi lobanje,
meni pusti spomin.

Ljuba, pridi nocoj,
vabi te mesečina,
vabi te sila spomina,
vabi te ljubi tvoj.

07. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 7. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 7. oktobra
 
1935 – Končalo se je večdnevno obdobje z obilnimi padavinami v zahodni Sloveniji, daljša prekinitev je bila le 4. oktobra. V Učji, na italijanski strani današnje meje s Slovenijo, je v šestih dneh padlo kar 804 mm, v Bovcu 520 mm, na Predelu 491 mm in v Soči 459 mm padavin.
 
1936 – Ponekod v notranjosti je po nižinah že drugi dan zapored snežilo, kar je v oktobru zelo redek pojav. Marsikje je bilo to najzgodnejše zabeleženo jesensko sneženje v 20. stoletju. V Ljubljani so zjutraj izmerili 6 cm snega (naslednje jutro 8 cm), na Bledu 15 cm in v Kranjski Gori 20 cm (naslednje jutro 32 cm).
 
2011 – Ob prehodu hladne fronte se je glede na prejšnji dan zelo močno ohladilo. Meja sneženja se je spustila pod 1000 m, ponekod celo pod 500 m nadmorske višine. V Ratečah je bilo ob 14. uri le 0,8 °C, kar 20,2 °C manj kot 24 ur prej. V Novem mestu je bilo s 6,2 °C za 19,5 °C hladneje kot dan prej, na Lisci nad Sevnico z 0,1 °C za 19,4 °C, na Letališču Maribor s 5,5 °C za 19,0 °C in v Biljah pri Novi Gorici z 8,3 °C za 17,3 °C. Naslednje jutro so na Voglu (1535 m) namerili 27 cm, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) 20 cm, na Strojni na Koroškem (940 m) 14 cm in na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 13 cm snega.

Vir: ARSO

06. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 6. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 6. oktobra
 
1934 – Močan dež na zahodu je ponehal, do jutra je v 72 urah ponekod padlo več kot 300 mm padavin. Na postaji Kneške Ravne nad dolino Bače so zabeležili 328 mm, v Sv. Luciji (danes Most na Soči) 327 mm (261 mm v 24 urah, izmerjeno 5. oktobra), na Ligu nad Soško dolino 303 mm (219 mm v 24 urah), na Panovcu nad Novo Gorico 300 mm (213 mm v 24 urah), v Bohinjski Bistrici 297 mm in v Idrijskih Krnicah 265 mm (206 mm v 24 urah).
 
1987 – V izredno močnih nalivih je v Novi Gorici padlo okoli 300 mm dežja v 12 urah! Naslednje jutro so izmerili izjemnih 316 mm padavin v preteklih 24 urah; na Skalnici je padlo 185 mm, v Čepovanu in Lokvah 180 mm ter v Biljah 171 mm dežja.
 
1993 – Po le nekaj dneh se je izjemno deževje v Spodnji Soški dolini, Goriških brdih in Baški dolini ponovilo, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm dežja v 24 urah! V Kalu nad Kanalom so izmerili 217 mm, v Ligu 197 mm, v Podbrdu 191 mm, v Rutu 190 mm, v Kneških Ravnah 183 mm, v Morskem 182 mm.

Vir: ARSO

05. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 5. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 5. oktobra
 
1972 – Dan se je ponekod v zahodni polovici Slovenije začel z zelo hladnim jutrom. V Ratečah se je temperatura spustila do -6,4 °C, na Letališču Brnik so izmerili -5,0 °C, v Čepovanu -2,6 °C in v Biljah pri Novi Gorici -1,6 °C.

Vir: ARSO

04. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 4. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 4. oktobra
 
1967 – Zelo obilen dež na nekaterih območjih zahodne Slovenije. Naslednje jutro so na postaji Lepena na Bovškem izmerili kar 260 mm, v Kneških Ravnah pod Voglom 229 mm, v Stari Fužini 220 mm, v Fužinah ob Sori 217 mm, v Kamniški Bistrici 164 mm in v Poljanah nad Škofjo Loko 138 mm padavin v zadnjih 24 urah.

Vir: ARSO

03. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 3. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 3. oktobra
 
1932 – Močno deževje ponekod na Dolenjskem; v Sodražici je do naslednjega jutra padlo 118 mm, v Gornjem Lenartu 106 mm, v Ambrusu 98 mm in v Kostanjevici na Krki 79 mm padavin v preteklih 24 urah.

Vir: ARSO

02. oktober 2013

Zanimivi vremenski dogodki 2. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 2. oktobra
 
1956 – V večjem delu države je bilo nenavadno toplo za začetek oktobra, ponekod celo najtopleje v zadnjih desetletjih. V Črnomlju je bilo že skoraj vročih 29,2 °C, v Mokronogu se je živo srebro ustavilo pri 27,4 °C, v Celju pri 26,7 °C, v Kočevju pri 26,2 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 25,2 °C.
 
2011 – Ponovno zelo topel oktobrski dan. V Biljah pri Novi Gorici se je ogrelo na 29,2 °C, v Godnjah na Krasu so izmerili 28,5 °C, v Metliki 28,0 °C, v Murski Soboti 26,4 °C, v Ljubljani 26,2 °C, v Bohinjski Češnjici 26,0 °C in v Ratečah 24,7 °C.

Vir: ARSO

01. oktober 2013

Triki in goljufije, ki se jih poslužuje prehranska industrija

Triki in goljufije, ki se jih poslužuje prehranska industrija


Ljudje so danes bolj osveščeni kot kadarkoli. Berejo, raziskujejo, se informirajo. Je pa to še vedno bistveno premalo, da bi bili kos vsem trikom in goljufijam, ki se jih poslužuje prehranska industrija. Ta je vedno korak pred vsemi - le kako ne bi bila, ko pa za to namenja ogromno denarja. Prav ta en korak pa je za premalo poučenega in premalo previdnega uporabnika lahko smrtonosen.

Ko so se kupci poučili, da je sladkor škodljiv in rakotvoren, so ga korporacije za izdelavo umetne hrane hitro nadomestile z umetnimi sladili in se na izdelkih hvalile, da ti ne vsebujejo sladkorja. Ko pa so ljudje dognali, da so umetna sladila še dosti bolj rakotvorna in smrtonosnejša od sladkorja ter da redijo še na bolj zahrbten način, so se na izdelke vrnili zmagoslavni napisi: Vsebuje pravi sladkor! In je sladkor nenadoma postal celo nekaj bolj zaželenega od substanc iz laboratorija ... Vse pa priča o neizmerni hinavščini prehranskih megakorporacij.

Ko so korporacije ugotovile, da ljudje padajo na besedico "naravno", se je ta začela bohotiti na vseh mogočih škodljivih, umetnih zadevah, ki se prodajajo pod pretvezo, da je to hrana. Žal je 'naravno' marsikaj. Tudi nafta je naravna, saj je nastala v Naravi, vendar pa to ne pomeni, da je nafta hrana (ali da je nafta zdrava) ... Ali da jo je pametno vnašati v telo.

Ko se je po svetu razvedelo (in žal se je razvedelo še veliko premalo), da je koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze (HFCS ali High Fructose Corn Syrup) smrtonosna reč, saj je to hud strup za jetra, srce in druge organe (čeprav ima nizek glikemični indeks in ob prihodu v prebavila ne povzroči dviga insulina), povrhu vsega pa še redi, in sicer bistveno hitreje in močneje od sladkorja, so mu zahrbtni zločinci, ki ga izdelujejo, spremenili ime v koruzni sladkor ... To smrtonosno sestavino skrivajo tudi pod drugimi imeni, n.pr. rastlinski sladkor, glukozno-fruktozni sirup, sladkorni sirup, tekoči sladkor, sadni sladkor - čeprav koruza nima nobene povezave s sladkorjem - itd. Še malo, pa bodo napisali, da je to "rastlinski" ekstrakt, saj je koruza navsezadnje rastlina. Ko je treba zaslužiti na račun zdravja in življenja sočloveka, genialnosti zločinske bande, znane kot Big Fooda, ni ne konca ne kraja. Prehranski "strokovnjaki" in diabetologi so fruktozo desetletja priporočali diabetikom kot zdravo alternativo za sladkor - nekateri jo žal priporočajo še sedaj, prav zares se moraš vprašati, kje živijo - mogoče na Marsu? - ter tako pobili milijone diabetikov na svetu. Milijone tistih, ki so preživeli, pa so ta priporočila oropala vida, ledvic ali stopal in jih tako za vselej pohabila; mnogim so povzročila infarkt in jim še na druge načine uničila življenje.

In fruktoza se še kar naprej šopiri na vseh policah, kjer se prodaja t.i. "zdrava" hrana. Tako je pač, ko vladata pohlep in denar. In neznanje! (Prepogosto pa tudi nezainteresiranost potrošnikov glede tega, kaj dajejo v svoje telo.)

Ker je zdaj že dobro znano, kakšne grozljive posledice za telo, še posebej pa za možgane, ima natrijev glutaminat (MSG ali Monosodium Glutamate), v EU celo odobren in uradno požegnan kot E-število, sicer pa znan ekscitotoksin* - in živ dokaz, da so prehransko zakonodajo EU pisali zločinci s plačilnih spiskov prehranske industrije, so si izdelovalci izmislili na desetine kamuflažnih imen, pod katerimi ta uničujoči dodatek hrani skrivajo. Prikrivajo ga bolj kot kača noge in tudi če njihove trike dobro poznaš ter si odlično seznanjen z brezštevilnimi 'aliasi' tega hudega strupa, te bodo vedno znova pretentali še s kakšnim novim. Nekatera izmed teh imen so kvasni ali sojin izvleček, ječmenov slad, želatina, arome, E620, E621, E622, E407, maltodekstrin, hidrolizirane rastlinske ali zelenjavne beljakovine, natrijev ali kalcijev kazeinat in številna druga imena.

Upam, da mi sploh ni potrebno omenjati neizmerne škodljivosti soje, zlasti če ni fermentirana in če ni bila pridelana na ekološki način. Soja je nateg številka ena v svetu prehrane, ker za druge sestavine ljudje vsaj približno vedo, da izpodkopavajo zdravje. Za sojo pa je bilo še v vsaki anketi vsaj 80% ljudi prepričanih, da je zdrava, če ne celo zdravilna. Toda glas o hudih posledicah uživanja soje je končno le prispel v deveto vas in dlje.

Ljudje niso neumni in sčasoma mnogi tudi sami opazijo, da so se zaradi soje zredili (moški in ženske), saj soja dokazano redi in povzroča diabetes, ali da so dobili ženske prsi in/ali erektilno disfunkcijo, po domače impotentnost (moški). Povzroča tudi prebavne težave, študije pa so pokazale tudi bolj prikrite učinke, kot so motena absorbcija mineralov in beljakovin. Ironija je, da sojo mnogi uživajo prav zaradi njene visoke vsebnosti beljakovin. Vendar so te beljakovine neužitne, če niso močno prekuhane, se pravi koagulirane. Še huje pa je, da sojinih beljakovin telo ne more uporabiti, če v obroku niso prisotne tudi živalske beljakovine.

Soja žal vsebuje tudi veliko aluminija. In ker za to ve vse več ljudi, nam zato zdaj sojo, ki je prisotna v okoli 75% umetne hrane, zdaj podtikajo kot beljakovinski izolat, hidrolizirane rastlinske proteine, beljakovinske arome, rastlinski hidrolizat, rastlinsko začimbo, naravno rastlinsko aromo, aminokislinsko začimbo, beljakovinski koncentrat, teksturirane beljakovine in še kaj.

Ko se je začelo vedno bolj govoriti o tem, da kalorije niso krive za nič, so začeli odvračati pozornost od tega z maščobami (še posebej nasičenimi) in jih razglasili za glavnega krivca, čeprav ravno nasičene maščobe krepijo imunski sistem. V reklamah in na ovitkih poudarjajo, da ima izdelek nič (ali pa 0,1 odstotka) maščob, pri tem pa jasno ne omenjajo, da so natlačili noter pet ali šest vrst sladkorja pod različnimi imeni - in kup umetnih packarij, saj bi bil njihov umetni in visoko procesirani izdelek sicer brez okusa.

Ko so se potrošniki po nekaj desetletjih končno le osvestili glede smrtonosnosti hidrogeniranih rastlinskih olj in trans maščob, so prehranski giganti preusmerili pozornost od te tematike na nasičene maščobe in ti neutemeljeni napadi se nadaljujejo še dandanes. Dejstvo pa je, da brez nasičenih maščob telo ne more absorbirati življenjsko pomembnih vitaminov A, D, E in K, ki vsi močno varujejo pred rakom.

Ko so študije pokazale, da so procesirana, tovarniško izdelana in močno oksidirana bela rastlinska olja - katera so se še ne tako dolgo nazaj uporabljala izključno za izdelavo oljnih lakov, premazov in maziv, saj se je dobro vedelo, da niso povsem neprimerna le za ljudi ampak celo za živali - izjemno rakotvorna in protinflamatorna, kar povzroča kopico civilizacijskih bolezni, so se izdelovalci domislili trika s podeljevanjem znaka "zdravo živilo", "za srce", "brez holesterola" in podobno. Preprosto nekomu plačajo, da jim potem ta pritisne žig, da je njihov izdelek "zdrav" (čeprav seveda v resnici to niti približno ne drži). Za večino teh znakov se skriva denar, ne pa zdrava hrana. In ta denar je krvav!

Najpomembnejše pravilo za vse, ki si v nevarni džungli tega planeta želijo preživeti, je, da umetna hrana NI HRANA.

Pa pojdimo naprej. Holesterol je vsestranska substanca, nujno potrebna za telo. Je gradnik naših hormonov, brez hormonov pa življenja ni. Potrebujemo ga za celične membrane ter mišične in živčne ovojnice. Potrebujemo ga za zdrave možgane kot tudi za tvorbo najpomembnejšega vitamina - tistega sončnega. (Če se sončite in imate holesterola premalo, vitamina D3 ne boste mogli tvoriti.) To je povezano s povišano stopnjo smrtnosti, saj je iz študij razvidno, da ljudje z nizko ravnjo vitamina D3 umrejo prej.

Nasprotno pa ni nobena študija nikoli dokazala, da je povišan holesterol vzrok česarkoli. Pojavljajo se trditve, da naj bi predstavljal tveganje za srčni napad, toda kako potem razložiti dejstvo, da ima le polovica tistih, ki doživijo infarkt, zvišan holesterol, polovica pa ne? Razmerje 50:50 jasno kaže, da je višina holesterola za srčni napad NEPOMEMBNA. Koga torej ta holesterol tako moti? Koga drugega kot industrijo umetne hrane, saj če poskrbijo, da neka hrana ali snov postane 'nezaželena', lahko oni takoj plasirajo na trg na tisoče procesiranih izdelkov, ki holesterola ne vsebujejo ali pa ga znižujejo, in s tem bajno zaslužijo.

Da ta umetna hrana pri ljudeh povzroči bolezni, jim gre na roko še toliko bolj, ker so takoj tukaj spet oni, da ustvarijo novo tržno nišo in vam ponudijo razne 'dietetične', prav tako procesirane izdelke. Katerim tudi lepo navijejo ceno. Da to ni hrana in nima v telesu kaj iskati, ne moti nikogar, še najmanj pa pristojne organe, ki naj bi prebivalstvo ščitili.

Ko so se ljudje začeli zavedati razlike med hrano in kemijo (industrija pa je vedela, da se bo to še stopnjevalo), se je EU - kratica za Elita Ubija - domislila briljantne poteze. Kemikalije bomo uzakonili in jih vpeli v nek sistem. Če bo kemija uradno dovoljena (in na videz regulirana), se bo ljudem zdela sprejemljiva. Tako je tudi bilo. Nastala so E-števila, vse ostalo pa je zgodovina. (In naj vas prosim ne moti, da je majčken delček promila teh kemikalij, na primer vitamin C, naraven. Industrija umetne hrane že od nekdaj rada krade od Narave. Ampak umetne hrane to še zdaleč ne naredi naravne - ali zdrave.)

Vse postane jasno, ko se vprašate, kdo E-števila potrebuje in kdo ima od njih korist. Potrebujete vi v telesu tovarniško narejene kemikalije?

Zagotovo ne. Zelo pa koristijo prodajalcem in izdelovalcem. Z umetnimi barvili in aromami dobijo umetni izdelki prehranske industrije privlačno barvo in okus, ki ga te packarije iz manjvrednih sestavin sicer ne bi imele. Notri lahko podtaknejo odpadke drugih industrij, recimo otrobe, in potem rečejo, da je hrana 'obogatena', ker ima vlaknine. Ali pa nekaj odvzamejo stran, recimo smetano z mleka, in potem posebej prodajo še to.

Izjemno se podaljša rok trajanja, kar nam škodi, saj naši geni potrebujejo čimbolj sveža živila. Ker antioksidanti v utrganem sadežu ali plodu propadajo iz ure v uro, bi smeli v resnici uživati le hrano, staro nekaj ur do največ nekaj dni. Izdelovalcu pa konzervansi noro koristijo, saj mu umetne hrane, ki se ne proda takoj, še tedne in mesece ni treba zavreči.. Na boljšem je tudi prodajalec, ker mu izdelkov na policah ni treba nenehno menjavati. Vsi profitirajo, če vi, potrošnik, postanete kanta za smeti.

Big Fooda se je domislila zvite prevare tudi s probiotiki. Takoj ko so opazili, da so se potrošniki začeli osveščati tudi na tem področju in prepoznavati prednosti in zdravilne lastnosti fermentirane hrane, so ponudili svoje umetne, mrtve in procesirane različice. Izdelajo jih tako, da s pasterizacijo najprej pobijejo naravno prisotne bakterije (denimo probiotične bakterije v mleku), nato pa v izdelek dodajo umetne probiotike, ki so premalo raznoliki in dodani v premajhni količini, da bi za naše zdravje karkoli pomenili. In za to prevaro plačate več, kot bi sicer, saj je zdaj tak izdelek razglašen za zdravilen. Povrhu vsega natlačijo noter umetne okuse, umetna sladila, imitacije sadja in še druge sintetične dodatke.

Ali je sploh potrebno omenjati aspartam? Študije so že neštetokrat pokazale, da je rakotvoren in povzroča še mnoge druge bolezni in simptome, med drugim glavobole, nespečnost, halucinacije, izgubo spomina, sataste izpuščaje, spremembo razpoloženja, depresijo, nepravilnosti srčnega ritma, krče in epileptične napade, bruhanje, drisko, kronično utrujenost, oslabelost organizma, motnje vida in še in še. Povrhu vsega tudi redi in peha ljudi v zasvojenost. A ga prehranske korporacije kljub temu in kljub vsem znanstvenim dokazom iz študij, da umetna sladila dosegajo ravno nasprotne učinke, brezkompromisno dodajajo v izdelke za hujšanje. Nihče namreč ne ve bolje kot oni, da se ljudje navdušujejo nad bližnjicami in da bo večina kljub vsem člankom in pričevanjem o negativnih posledicah tega umetnega sladila še naprej kupovala vrečke z nizkokaloričnimi umetnimi juhami in "shujševalnimi" napitki.

Saj vidite, kako se ta vzorec vedno znova in znova ponavlja, kajne?

Zato verjetno ne bo nikogar presenetilo, da se je ponovil tudi pri plastenkah za vodo. Ko je v javnost pricurljalo, da vsebujejo plastične športne (in druge) stekleničke za vodo škodljivo kemikalijo BPA(kratica za bisfenol A), ki povzroča med drugim diabetes, debelost, srčna obolenja, okvare jeter, rak dojke itd. pri odraslih, pri otrocih pa težave v razvoju možganov in hormonskega sistema, so ljudje (ki so o tem brali oziroma slišali) najprej začeli uporabljati čutarice iz stekla in nerjavnega jekla.

Toda plastična industrija se ni dala. Da ne bi izgubila ogromnega zaslužka iz naslova prodaje teh trdih plastenk, je razvila bolj "zdravo" različico brez BPA, kar se na teh novih plastenkah tudi na veliko oglašuje.

A laž ima kratke noge in sedaj je prišlo na dan, da je bila to samo ukana. Kemikalijo BPA so nadomestili s sorodno kemikalijo BPS, ki ima podobno škodljive učinke, pa tudi nekatere še hujše kot pri BPA. BPS je kratica za bisfenol S - snov, ki je analog toksičnega bisfenola A, le da je še bolj nevaren, saj je manj nadzorovan in se ga zato lahko poljubno dodaja. Izdelovalcem torej ni šlo za to, da bi naredili izdelek nestrupen za uporabnike, pač pa le za to, da uporabnike, ki so za nevarnost BPA-ja že slišali, prevarajo in jih z napisom "brez BPA!" zavedejo v nakup.

Tako BPA kot BPS sta po sestavi sintetična estrogena in hormonska disruptorja. Študija, ki je bila nedavno objavljena v Environmental Health perspectives je pokazala, da je BPS po svojem delovanju primerljiv z najmočnejšim izmed estrogenom, estradiolom, ter posledično moti delovanje hormonskega sistema. Zaskrbljujoče je zlasti to, da BPS med drugim vpliva na hormon prolaktin, ki je udeležen v nekaj sto procesih v našem telesu, povezanih z metabolizmom, razmnoževanjem in dojenjem.

Ne pozabimo, da so po svoji zgradbi estrogeni tudi pesticidi, parabeni, sintetični parfumi (ne le tisti za osebno rabo ampak tudi snovi za odišavljenje prostorov) in še mnoge druge vseprisotne kemikalije, tudi polimeri za uporabo v zobozdravstvu in kontracepcijske tablete ... in da se vse to v telesu sešteva in kopiči. Prav tako vnašamo estrogene v telo z vsakim živilom, ki vsebuje sojo, pri čemer velja opozoriti, da se soja - kot že omenjeno zgoraj - skriva v več kot treh četrtinah izdelkov prehranske industrije. Ker so te snovi v najširši vsakdanji rabi, so okužile tudi že vse vodne sisteme, saj voda na planetu nenehno kroži, posledično pa tudi pitno vodo. Zaradi neseznanjenosti potrošnikov so se tudi nenormalno razpasli umetno odišavljeni izdelki široke potrošnje, kot so zvezki, pisala, papirnati robčki, žensko perilo in nogavice, WC papir, kuhinjske papirnate brisače, vlažilne higienske brisačke ter celo zidne barve. Bojkotirajte te izdelke v trgovinah in trgovcem ob vsaki priložnosti povejte, da tega ne želite kupovati, ker je rakotvorno. In rakotvorno ni samo za vas, temveč tudi za prodajalce, ki to vsak dan prijemajo in vdihavajo, in seveda za delavce v tovarnah, kjer to izdelujejo.

Neregulirani ostajajo tudi ftalati, še ena obsežna skupina kemikalij, ki se je zadnja desetletja vtihotapila v večino plastičnih izdelkov za najrazličnejše namene in rabe. Kot rečeno, kemični industriji ni treba ničesar preverjati in dajo lahko na trg karkoli. Na leto po svetu izdelajo že nad pol milijarde kilogramov ftalatov, ki jih nato razne industrije uporabljajo kot mehčalce za plastiko, dodatke za parfume in lake za lase, maziva, oljnate tekočine in premaze za les. Tudi ftalati dokazano povzročajo vse mogoče bolezni - in kot smo že navajeni, so na tem seznamu tudi sicer vselej prisotni rak, diabetes, debelost, srčna obolenja, bolezni možganov in druge civilizacijske bolezni. Dodamo pa lahko še napake v razvoju zarodka in neplodnost (kar je glede na to, kaj bi zarodek lahko doletelo, verjetno še najboljši izid).

Ftalate nemalokrat dodajajo tudi zdravilom, najdemo pa jih tudi v polistrirenskih kozarcih in kavnih skodelicah ter polistirenskih pakirnih pladnjih za meso. Praktično kamorkoli se ozremo, nas obdaja strup. Zato, da nekdo lahko služi.

Na srečo obstajajo naravne snovi, ki pomagajo razgrajevati bisfenole, nakopičene v vašem telesu. To so na primer folna kislina, ki najbolje deluje skupaj z B-kompleksom, kvercetin, ki kot močan bioflavonoid odlično deluje v tandemu z vitaminom C, veliko pa ga najdemo denimo v čebuli, probiotiki in vsa naravno fermentirana hrana (n.pr. kislo zelje in druga naravno fermentirana zelenjava - kar je seveda nekaj drugega kot tovarniško fermentirana) in matični mleček. Zaščitno delovanje proti ksenoestrogenom je pokazala tudi vsa zelenjava iz družine križnic (brokoli, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, rukola, kreša, cvetača itd.) in prehranska dopolnila z izvlečki iz naštetih rastlin.

Za odstranjevanje nakopičenih ftalatov iz telesa pomagajo - poleg zgoraj naštetega - še ingver, tekoča sirotka, ki se nabere na vrhu skodelice naravno kisanega, nekuhanega in nepasteriziranega (torej surovega!) mleka, zelena alga klorela in česen. Zelo koristna je tudi redna in dosledna uporaba (2x do 3x na teden, lahko pa tudi vsak dan) infrardeče savne, saj se ftalati zasidrajo globoko v maščobne zaloge, ta vrsta savne pa jih zmore zaradi globinskega vpliva toplote iz maščob spet sprostiti.

Ostanite zdravi, budni in informirani. Ne pustite se prevarati brezobzirnim zaslužkarjem. Da bodo informirani in osveščeni tudi drugi, pa prosim tudi povejte naprej. (c) Zdravje PovejNaprej

* Ekscitotoksin je po definiciji dr. Russella L. Blaylocka, upokojenega možganskega kirurga in profesorja medicine, kemična snov, ki že v majhnih količinah čezmerno vzdraži živčne celice (nevrone) in jih poškoduje ali celo povzroči, da zaradi čezmerne stimulacije odmrejo. Najhujša ekscitotoksina sta MSG (natrijev glutaminat) in aspartam. Oba sta zelo nevarna in škodljiva za možgane. Kljub temu pa zakonodaja mirno dovoljuje, da se ekscitotoksini dodajajo v umetno hrano in pijačo. Vir: knjiga dr. BlaylockaExcitotoxins - the Taste that Kills (Ekscitotoksini - okus, ki ubija)

Viri:

- http://www.greenmedinfo.com/toxic-ingredient/bisphenol
- http://www.greenmedinfo.com/blog/manufacturers-replace-bpa-still-highly-toxic-bps
- http://www.greenmedinfo.com/blog/consumer-alert-bpa-free-goods-still-contain-toxic-bisphenol

- Weak estrogenic transcriptional activities of Bisphenol A and Bisphenol S. Toxicol In Vitro. 2012 Aug ;26(5):727-31. Epub 2012 Apr 5. PMID: 22507746

- Comparative study of the uterotrophic potency of 14 chemicals in a uterotrophic assay and their receptor-binding affinity. Toxicol Lett. 2004 Jan 15 ;146(2):111-20. PMID: 14643963

- Acute toxicity, mutagenicity, and estrogenicity of bisphenol-A and other bisphenols. Environ Toxicol. 2002 Feb ;17(1):80-6. PMID: 11847978

- Estrogenic activity of dental materials and bisphenol-A related chemicals in vitro. Dent Mater J. 2000 Sep ;19(3):245-62. PMID:1

- http://www.ourstolenfuture.org/newscience/oncompounds/phthalates/phthalates..htm1218845

- Measurement of estrogenic activity of chemicals for the development of new dental polymers. Toxicol In Vitro. 2001 Aug-Oct;15(4-5):421-5. PMID: 11566573

- http://www.ourstolenfuture.org/newscience/oncompounds/phthalates/phthalates.htm

- Biodegradation of bisphenol A, bisphenol F and bisphenol S in seawater. Int J Environ Res Public Health. 2009 Apr ;6(4):1472-84. Epub 2009 Apr 17. PMID: 19440529

- Estrogenic activity of alkylphenols, bisphenol S, and their chlorinated derivatives using a GFP expression system. Environ Toxicol Pharmacol. 2005 Jan ;19(1):121-30. MID: 21783468

- Bisphenol S in Urine from the United States and Seven Asian Countries: Occurrence and Human Exposures. Environ Sci Technol. 2012 May 23. Epub 2012 May 23. PMID: 22620267

- http://www.ourstolenfuture.org/newscience/oncompounds/phthalates/phthalates.htm
- http://www.home-remedies-pure-and-simple.com/Dangerous-Baby-Products.html

Zanimivi vremenski dogodki 1. oktobra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 1. oktobra
 
1956 – Na Primorskem je bilo vreme bolj poletno kot jesensko in na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura. V Braniku na Vipavskem se je ogrelo do 29,0 °C, v Kortinah pri Črnem Kalu so izmerili 28,4 °C, v 28,3 °C, v Tolminu in v Komnu na Krasu 27,6 °C in v Ilirski Bistrici 27,2 °C.
 
1965 – Po rekordno namočenem septembru, ko je ponekod na zahodu padlo več kot 1000 mm padavin, se je začel najbolj sončen in suh oktober 20. stoletja - ponekod v vsem mesecu ni padla niti kaplja dežja!
 
1993 – Čez dan je zlasti v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in Baški dolini zelo močno deževalo. Naslednje jutro so v Vedrijanu izmerili kar 243 mm dežja v 24 urah; v Morskem je padlo 206 mm, v Rutu 185 mm, v Plavah 184 mm in na Ligu 174 mm dežja.
 
2011 – Izjemno, ponekod rekordno topel začetek oktobra. V Biljah pri Novi Gorici so z 29,8 °C za las zgrešili vroč dan; v Godnjah na Krasu se je ogrelo do 29,0 °C, v Metliki do 27,5 °C, na Letališču Portorož do 26,8 °C, v Lendavi do 26,6 °C, v Ljubljani in Mariboru do 25,9 °C in na Kredarici (2514 m) do 12,2 °C.

Vir: ARSO