30. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra
 
1925 – Jutro je bilo zelo mrzlo, ponekod med najhladnejšimi novembrskimi v 20. stoletju. V Babnem Polju so izmerili rekordnih -27,4 °C, v Žireh se je temperatura spustila do -18,8 °C in v Šentilju pod Turjakom do -14,8 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj izmerili -19,2 °C in v Kamniku -18,6 °C.
 
1973 – Jutro je bilo zlasti na Goriškem in Krasu zaradi snežne odeje izjemno mrzlo za november. V Šmarjah pri Sežani so namerili -17,5 °C, v Čepovanu -15,4 °C, v Godnjah na Krasu -14,6 °C, v Biljah pri Novi Gorici -12,1 °C in v Vipolžah -12,0 °C. Zelo nenavadna je bila tudi višina snežne odeje po Sloveniji: v Šmarjah pri Sežani so zjutraj izmerili 10 cm, v Biljah pri Novi Gorici 7 cm in v Kubedu 6 cm snega; v Ratečah in v Bovcu pa sploh ni bilo snežne odeje!
 
1993 – Sneženje prejšnji dan in zadnjo noč je snežno odejo ponekod v vzhodni Sloveniji odebelilo na rekordno novembrsko vrednost. V Ribnici na Pohorju so zjutraj izmerili 73 cm, na Žusmu na Kozjanskem 71 cm, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah 69 cm, v Cirkulanah na obrobju Haloz 67 cm, v Predgradu nad Kolpo 63 cm, v Gornji Radgoni 55 cm, v Metliki 53 cm, na Malkovcu nad Sevnico 52 cm in v Lendavi 50 cm snega.
 
2005 – Po večdnevnem sneženju je zlasti nekatere alpske doline prekrivala meter debela snežna odeja; ponekod toliko snega v novembru ni bilo že več kot 50 let. Na Planini pod Golico je sneg segal 115 cm visoko, v Zgornji Radovni ga je bilo 110 cm, v Ratečah 103 cm, v Bohinjski Bistrici 91 cm in v Koprivni na Koroškem 65 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 29. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 29. novembra
 
1964 – V severozahodni Sloveniji je že drugi dan močno deževalo, do jutra naslednjega dne so ponekod namerili prek 300 mm padavin v 48 urah. V visokogorju je večinoma snežilo, tako da je zapadlo veliko snega. V Lepeni na Bovškem je padlo 397 mm, v Ukancu v Bohinju 359 mm, na Žagi pri Bovcu 335 mm, v Bohinjski Bistrici 295 mm in na Vojskem nad Idrijo 271 mm padavin.
 
1966 – Večji del Slovenije je zajelo nenavadno obilno sneženje, ponekod v južni polovici je bilo to že drugo ta mesec! V Bohinjski Bistrici je do naslednjega jutra zapadlo 51 cm, v Kočevju 46 cm, v Ljubljani 37 cm, na Pragerskem 30 cm, v Celju 26 cm in v Tolminu 22 cm snega.
 
1973 – Čez dan je nižje predele Primorske z izjemo obale pobelil sneg. V Godnjah na Krasu so naslednje jutro izmerili 15 cm, na Slapu pri Vipavi 11 cm, v Plavah 7 cm, v Novi Gorici in Kubedu pa 6 cm snega.
 
1996 – Medtem ko je v večjem delu države do 7. ure zjutraj v preteklih 24 urah zapadlo do nekaj cm snega, je marsikje na jugu in jugovzhodu Slovenije zapadlo več 30 cm snega. Zjutraj so tako na Travi nad dolino Kolpe izmerili 80 cm, v Starem Logu pri Kočevju 61 cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini in na Lisci 60 cm, v Kočevju 57 cm in v Novem mestu 52 cm visoko snežno odejo.
 
2010 – Debela snežna odeja je pokrivala dobršen del države. Na Vojskem nad Idrijo (1067 m) je zjutraj snežna odeja v višino merila 64 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 62 cm, v Kočevju 57 cm, v Novem mestu 50 cm, v Postojni 39 cm in v Lescah 37 cm. Na Kredarici (2514 m) so dan kasneje izmerili 275 cm snega.

Vir: ARSO

28. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 28. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 28. novembra
 
1978 – Obilno sneženje, ki se je ponekod začelo že v noči s 25. na 26. november, je v pretekli noči ponehalo. Marsikje v višjih legah je dvodnevna vsota novega snega presegla pol metra. Na Kredarici je vsota znašala 103 cm, v Ratečah 87 cm, v Lučinah v Polhograjskih dolomitih 61 cm, v Logatcu 59 cm, v Ribnici na Pohorju 58 cm in v Mozirju 54 cm.

Vir: ARSO

27. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 27. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 27. novembra
 
1949 – Večdnevno obilno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je marsikje padlo več kot 300 mm padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem so namerili 466 mm, v Plužni pri Bovcu 415 mm, na Planini pod Golico 385 mm, v Stari Fužini v Bohinju 384 mm, na Livku pod Matajurjem 383 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 381 mm in v Zabičah pri Ilirski Bistrici 344 mm padavin.
 
1983 – Razmeroma globok ciklon se je pomikal čez Srednjo Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.

Vir: ARSO

26. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 26. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 26. novembra
 
1969 – Majhen, a globok ciklon je zjutraj prešel Slovenijo, zračni tlak je bil pri nas nenavadno nizek. Ob 7. uri zjutraj je na meteoroloških postajah Maribor in Murska Sobota tlak, preračunan na morski nivo, znašal le 985 hPa, v Novem mestu 987 hPa in v Ljubljani 989 hPa.
 
2005 – Po obilnem nočnem sneženju so ponekod v osrednjem in severnem delu Slovenije izmerili najvišjo snežno odejo v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornjem Tuhinju je ob 7. uri zjutraj višina snega znašala 50 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so ga namerili 48 cm, v Mozirju 45 cm in v Ljubljani 37 cm.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 25. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 25. novembra
 
1962 – Na vzhodu je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje marsikje dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 cm, v Logarski Dolini 68 cm, v Pleskem pri Hrastniku 60 cm, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 cm, v Semiču v Beli krajini 51 cm in v Murski Soboti 43 cm snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih naslednje jutro namerili še več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 cm, v Slovenskih Konjicah 43 cm, v Cankovi v Pomurju 42 cm in v Rogaški Slatini 36 cm.
 
1965 – Jutro je bilo mrzlo, ponekod najhladnejše v novembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju so namerili -25,7 °C, v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila do -21,7 °C, v Kočevju so namerili -20,2 °C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju -16,5 °C, v Mariboru -13,6 °C, v Ilirski Bistrici -12,6 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem -12,2 °C in v Kubedu v Slovenski Istri -8,8 °C.

Vir: ARSO

25. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 24. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 24. novembra
 
1988 – Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo marsikje po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do -19,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do -19,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -18,0 °C, v Murski Soboti do -16,6 °C, v Novem mestu do -15,1 °C, v Ljubljani do -14,5 °C in v Tolminu do -10,3 °C.

Vir: ARSO

24. november 2015

Bolezni ultralevičarjev

Bolezni ultralevičarjev


PSIHOZA: duševno stanje posameznika, pri katerem se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja; dva glavna simptoma psihoz sta halucinacije (posameznik npr. vidi in sliši stvari, ki jih tam dejansko ni) in blodnje oziroma nerealni miselni konstrukti (posameznik npr. varovanje meja pred invazijo tujih narodov na Evropo dojema kot degradacijo humanosti); psihoza v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo

KSENOFILIJA: sistemsko preferiranje tujih in drugačnih ljudi

OIKOFOBIJA: negativna čustva do svoje kulture in sovražnost do svojih ljudi

ETNIČNI MAZOHIZEM: posameznik uživa v napadanju in poniževanju pripadnikov iste narodnosti in rase

PATOLOŠKI HUMANIZEM: obsedenost z reševanjem vseh "diskriminiranih"

PRITRDITVENA PRISTRANSKOST: ljudje lažje verjamejo dokazom, ki potrjujejo njihovo prepričanje, kot tistim, ki mu nasprotujejo

STERILIZACIJA DRUŽBE: spodkopavanje moralnih vrednot in enotnosti družbe (značilni pojavi: homoseksualnost, pedofilija, sprememba spola, spodbujanje uporabe drog in nemoralnega življenja)

23. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 22. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 22. novembra
 
1978 – Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmerjene nenavadno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
 
1999 – Do jutra je v večjem delu Slovenije zapadlo okoli 20 cm snega v zadnjih 24 urah in marsikje se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za november. Na padavinskih postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 cm debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 cm visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 cm, v Žireh 55 cm, v Litiji 51 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 cm, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 cm ter v Celju 32 cm.

Vir: ARSO

20. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 20. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 20. novembra
 
1958 – Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, znašal okoli 1040 hPa.
 
1996 – Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.

Vir: ARSO

19. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 19. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 19. novembra
 
1902 – Čez dan je bilo za november zelo hladno. Ob drugi uri popoldne so na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom (1003 m) namerili mrzlih -11,4 °C, v Postojni je bilo -6,7 °C, v Cerknici -6,3 °C, v Celju -5,8 °C in v Ljubljani -3,8 °C.
 
1999 – Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji je obilno snežilo, ponekod je snežna odeja naslednje jutro dosegla največjo višino v novembru v zadnjih desetletjih. V Kočevju je zapadlo 40 cm, skupna višina snega je dosegla 65 cm, na Žusmu na Kozjanskem je bilo novega snega 32 cm (64 cm), v Laškem 35 cm (skupaj 41 cm), v Šentjurju pri Celju 35 cm (41 cm), v Framu pri Mariboru 35 cm (40 cm) in na Pokojišču pri Vrhniki 26 cm (65 cm).

Vir: ARSO

18. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 17. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 17. novembra
 
1966 – Do jutra je ponekod v notranjosti Slovenije zapadlo veliko novega snega, ponekod je precej snega zapadlo še čez dan. Na postaji Podtabor blizu Ribnice na Dolenjskem je dvodnevna vsota novega snega znašala 63 cm, v Podlipju nad Muto 61 cm, v Novi vasi na Blokah 59 cm, na Pleskem pri Hrastniku 50 cm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 49 cm in v Logatcu 40 cm.
 
1975 – Nenavadno obilne padavine ponekod v jugozahodni Sloveniji, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm padavin v 24 urah. V Podgradu pri Ilirski Bistrici so izmerili 209 mm, v Slavini pri Postojni 178 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 172 mm, na Tatrah v Brkinih 160 mm in na Razdrtem pri Postojni 151 mm.
 
1995 – Do jutra je ponekod v zahodni Sloveniji padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je padlo 237 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 224 mm, na Lokvah na Trnovski planoti 217 mm, na Livku pod Matajurjem 214 mm in v Ligu nad Kanalom 192 mm.

Vir: ARSO

17. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 16. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 16. novembra
 
1963 – Najtoplejše novembrsko popoldne ponekod v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomlju se je čez dan ogrelo do 24,5 °C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 °C, v Lendavi so izmerili 23,8 °C, v Mariboru 23,0 °C in v Celju 22,6 °C.
 
1984 – Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 mm, v Idriji 87 mm in v Cerknem 47 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.
 
1992 – V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 m. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. november je ponekod padlo več kot 300 mm dežja! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 mm, v Bovcu 291 mm, na Vojskem nad Idrijo 288 mm, v Kalu na Kanalom 265 mm, v Kamniški Bistrici 246 mm, na Zgornjem Jezerskem 206 mm padavin, v Logarski Dolini 202 mm in na Bukovem nad dolino Bače 196 mm padavin v 48 urah.
 
2002 – Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 °C, ponekod je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo kar do 24,8 °C, v Novem mestu so namerili 23,5 °C, v Murski Soboti 22,6 °C, v Kočevju 22,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 °C.

Vir: ARSO

15. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 14. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 14. novembra
 
1969 – Tretji dan morebiti najobilnejšega deževja 20. stoletja v Zgornjem Posočju; v 48 urah je ponekod padlo več kot 600 mm dežja! Naslednje jutro so v Bovcu namerili izjemnih 740 mm padavin v preteklih 72 urah (363 mm od 7. ure 13. do 7. ure 14. novembra), v Lepeni je padlo 698 mm, v Kobaridu 618 mm, v Kneških Ravnah pod Voglom 528 mm in v Ukancu v Bohinju 490 mm. Medtem, ko je bilo na severozahodu rekordno veliko dežja, je v Pomurju v istem obdobju padlo le nekaj mm dežja!
 
1982 – V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je zlasti preteklo noč močno deževalo ali močno snežilo, ponekod je do jutra padlo več kot 300 mm padavin v 24 urah. V Plužni pri Bovcu so izmerili kar 338 mm dežja, v Lepeni pod Krnom je padlo 302 mm, v Ukancu v Bohinju 298 mm, v vasi Krn nad Kobaridom 282 mm, na Žagi pri Bovcu 279 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo in v Bohinjski Bistrici 231 mm, v Ligu nad Kanalom 215 mm in v Logarski Dolini 172 mm padavin.

Vir: ARSO

14. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra
 
1948 – Vzhodno od naših krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
 
1985 – Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103 mm, na Vojskem 85 mm in v Cerknem 76 mm padavin.

Vir: ARSO

12. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra
 
1977 – Nenavadno, marsikje rekordno topel novembrski dan v višjih legah. Na Miklavškem hribu nad Celjem se je ogrelo do 23,1 °C, na Planini pod Mirno goro so izmerili 21,9 °C, v Kleniku pri Vačah 21,0 °C, v Babnem Polju 20,0 °C, v Postojni 19,8 °C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 °C in na Kredarici 11,8 °C.

Vir: ARSO

09. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra
 
1927 – Izjemno toplo novembrsko jutro. V Novem mestu so ob 7. uri izmerili 17,0 °C, v Laškem 16,3 °C, v Ljubljani 15,6 °C, v Slovenj Gradcu 14,5 °C in Sodražici 14,0 °C.

Vir: ARSO

08. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra
 
1923 – Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 mm padavin v 6 urah.
 
1997 – Zelo močno deževje na zahodu in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah ponekod padlo več kot 400 mm dežja! Na Žagi pri Bovcu so namerili kar 504 mm padavin (od tega 355 mm od 6. novembra ob 7.00 do 7. novembra ob 7.00), v Lepeni pod Krnom je padlo 431 mm, v Kobaridu 414 mm, na Voglu 398 mm, na Ligu nad Kanalom 364 mm in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 mm. Na severovzhodu Slovenije je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za november. V Celju so ob 7. uri namerili kar 19,0 °C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 °C in v Postojni 14,0 °C.

Vir: ARSO

07. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra
 
1973 – Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem so naslednji dan izmerili 209 mm, v Kalu nad Kanalom in na Otoku pri Cerknici 162 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 144 mm in na Kozini pri Sežani 136 mm padavin v 24 urah.

Vir: ARSO

05. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra
 
1966 – Silovito deževje v severozahodni Sloveniji se je uneslo, do jutra je v preteklih 48 urah ponekod padlo več kot 300 mm dežja. V Bovcu je padlo 399 mm, v Trenti so namerili 369 mm, v Ukancu v Bohinju 345 mm, v Mojstrani 313 mm in na Planini pod Golico 260 mm.
 
1971 – Jutro je bilo ponekod po nižinah zelo hladno, čez dan pa se je ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Celju se je z jutranjih -5,0 °C ogrelo na popoldanskih 19,4 °C, v Črnomlju z -2,6 °C na 21,2 °C, v Kočevju z -3,7 °C na 20,0 °C, na Letališču Brnik z -6,0 °C na 16,9 °C in v Svečini v Slovenskih goricah z -4,3 °C na 18,4 °C.
 
1980 – Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Podbrezju na Gorenjskem je sneg segal 57 cm visoko, v Bohinjski Bistrici so izmerili 56 cm snega, v Črni vasi na Barju 54 cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44 cm, v Cerknici 41 cm, v Bovcu 36 cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30 cm, v Mariboru 25 cm in v Ilirski Bistrici ter Črnomlju 24 cm.
 
1998 – V noči s 4. na 5. november se je ob obilnih padavinah in prehodu hladne fronte zelo močno ohladilo, meja sneženja se je z okoli 2500 m nadmorske višine marsikje spustila do nižin. Na postaji Malkovec nad Sevnico se je od 21. ure zvečer prejšnjega dne do 7. ure tega dne ohladilo s 15,0 °C na 0,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju so zabeležili padec s 15,2 °C na 0,7 °C, v Novi vasi na Blokah s 14,4 °C na 1,1 °C, na Lisci z 10,7 °C na -0,6 °C, v Ljubljani s 14,0 °C na 2,8 °C in na Kredarici z 1,0 °C na -7,1 °C.

Vir: ARSO

04. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra
 
1963 – Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugod je bilo nenavadno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 °C, v Novem mestu so namerili 22,8 °C, v Celju 22,3 °C, v Lipah na Barju 22,0 °C in v Ljubljani 21,9 °C.
 
1980 – Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je zlasti Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do naslednjega jutra pri temperaturi med -3 °C in -8 °C padlo kar 117 mm padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 97 mm in v Cerknici 80 mm padavin.
 
1998 – V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 48 urah, zato so ponekod nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 mm, v Idriji 264 mm, na Hrušici pri Colu 248 mm, v Gornjem Gradu 201 mm (181 mm v 24 urah), v Žireh 186 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 170 mm, v Kamniški Bistrici 161 mm, v Senovici, vzhodno od Celja, 138 mm, v Framu pri Mariboru 122 mm ter v Ljubljani in Celju 116 mm padavin.

Vir: ARSO

02. november 2015

Zanimivi vremenski dogodki 2. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 2. novembra
 
1941 – Potem, ko je že 23. oktobra ponekod padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili kar 88 cm snega, v Novih selih pri Kočevju 65 cm, v Kranjski Gori 54 cm, v Cerknici 48 cm, na Bledu 34 cm, v Ljubljani 33 cm, na Pleskem pri Hrastniku 24 cm in v Mariboru 14 cm snega.
 
1963 – Do jutra je v 24 urah v hribovitem svetu zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kobaridu so izmerili 278 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 mm, v Bovcu 229 mm, v Ukancu v Bohinju 210 mm, na Vojskem nad Idrijo 197 mm in na Hrušici pri Colu 151 mm. Nasprotno v enakem obdobju ponekod na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaplja dežja!

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 1. novembra

Na današnji dan
 
Zanimivi vremenski dogodki 1. novembra
 
1990 – Zelo obilno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. Ponekod je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo več kot 200 mm padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 mm, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 mm, v Stari Fužini v Bohinju 211 mm, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 mm in v Gornjem Gradu 181 mm padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi ponekod po nižinah! V Novi vasi na Blokah se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 14,1 °C, v Stari Fužini v Bohinju je temperaturni padec znašal 13,6 °C, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore 12,6 °C, v Bovcu 10,6 °C, na Voglu (1535 m) 10,0 °C in na Kredarici 8,6 °C.

Vir: ARSO

01. november 2015

Odprto pismo Uroša Palhartingerja evropski poslanki ge. Tanji Fajon glede vdora islamistov na ozemlje EU

Odprto pismo Uroša Palhartingerja evropski poslanki ge. Tanji Fajon glede vdora islamistov na ozemlje EU




Nekatera dejstva:

Po Koranu se Svet deli na Svet islama (Dar ul-Islam) in Svet vojne (Dar ul-Harab). Svet Islama je tam, kjer je kadarkoli v zgodovini bilo vzpostavljeno šeriatsko pravo. Muslimani morajo svet Islama braniti, ali ga ponovno osvojiti, hkrati pa osvajati nova ozemlja, vse dokler ne zavladajo nad celotnim planetom ...

Vsak Musliman ima dolžnost širiti Islam, to širjenje se imenuje Džihad. Džihad ni le vojna, kot se v Evropi zmotno predstavlja in prikazuje, Džihad je vsako širjenje Islama. Za Džihad se šteje naseljevanje na neislmska ozemlja, poročanje z nemuslimankami. Džihad je zanje tudi številčno rojevanje otrok, seveda pa je Džihad tudi njihova sveta vojna ...

Muslimanski moški se lahko poroči z nemuslimanko, ona lahko ohrani svojo religijo do smrti, otroci pa morajo biti muslimani. Muslimanke pa se ne smejo poročati z nemuslimani ...

Izstop iz Islama ni mogoč, odpadnik je označen za Kuffirja, sledi fatva, kar pomeni da lahko odpadnika oz. Kuffirja kdorkoli nekaznovano ubije ...

Po Koranu so vsi nemuslimani sužnji Muslimanom. Musliman lahko zasužnji ali ubije kateregakoli nemuslimana.

Islamisti ki vdirajo v Evropo, širijo Islam in ničesar drugega. Ne mislijo delati, takoj postavljajo pogoje, zahteve, od neislamskega prebivalstva zahtevajo usluge, torej se že v samem začetku vedejo kot gospodarji nad neislamskimi prebivalci Evrope ...

Šeriatsko pravo ni del pravnega reda članic EU. Kjerkoli Muslimani vzpostavijo svoj kalifat in vzpostavijo šeriatsko pravo, vzpostavijo deželo Islama, ki jim potem pripada na veke vekov. Prav tako gre za kršitev ustave članic EU, napad na ozemeljsko celovitost, nedotakljivost, suverenost držav, … Jasno je da te horde islamistov ne spoštujejo nobenega pravnega reda drugih držav, ne spoštujejo državnih meja, njihova identiteta ni znana, ni znana njihova preteklost, ...

Omenil bi, da nočete dvigniti življenjskega standarda lastnim ljudem, za islamistične horde pa velikodušno razvežete mošnje, tolerirate jim kršitve zakonodaje, tolerirate vdor na ozemlje brez vsakega preverjanja identitete, ... Hkrati pa pričakujete, da bomo ljudje, davkoplačevalci financirali lastno okupacijo, sprejeli nasilje islamistov, sprejeli nov način življenja – ki bo seveda prilagojen Islamu ...

Bizantinski cesar Manuel II. je v 14. stoletju glede nasilne narave Islama dejal, leta 2006 pa ga je citiral papež Benedikt XVI: "Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško. Vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem."

Dar-ul-Islam je tam, kjer stojijo mošeje, ki so eden od znakov Dar-ul-Islama oziroma znak, da to ozemlje pripada Islamu. Zato je tudi Saudska Arabija Nemčiji ponudila izgradnjo 200 mošej.