Zanimivi vremenski dogodki 10. februarja

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 10. februarja
1942 –	Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan večinoma ponehalo, to ali naslednje jutro je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili kar 94 cm, v Kočevju 85 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 cm in v Ljubljani 75 cm snega.
1956 –	Zlasti čez dan je bilo nenavadno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad -23,6 °C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le -16,0 °C, v Postojni -14,3 °C, na Zgornjem Jezerskem -14,2 °C, v Celju -13,1 °C, v Murski Soboti -12,5 °C, v Ajdovščini -8,4 °C in v Kopru -6,4 °C.
1984 –	V severnem delu Ljubljanske kotline je pihal izjemno močan in sunkovit karavanški fen, ki je podiral drevesa, odkrival strehe in ponekod celo prevračal avtomobile. Škoda v gozdovih in v nekaterih naseljih je bila ogromna, poškodovano je bilo električno in telefonsko omrežje. Na Letališču Brnik, že izven območja najmočnejšega vetra, so sunki dosegli hitrost do 85 km/h. Na območju najmočnejšega vetra je veter v sunkih glede na nastalo škodo presegal 150 km/h.
1999 –	Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. Številni kraji so ostali brez električne energije, polomljenega je bilo veliko drevja. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je ta razlika znašala 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm,v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 mm, v Otoku pri Cerknici 132 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 mm, v Šmarju-Sapu 118 mm, v Dobličah pri Črnomlju 113 mm in v Kranju 97 mm.

Vir: ARSO