Čaj iz hmeljevih cvetov uspava, pomirja in blaži težave s srcem
Hmelj, sicer bolj znan kot rastlina, ki je v rabi za varjenje piva, je lahko nadvse koristen tudi v domači lekarni. Seveda pa moramo najprej o njem nekaj vedeti, preden ga nabiramo oz uporabljamo.
 |
| Nabrani storžki divjega hmelja |
Hmelj je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so cvetovi lahko ženski in moški. Za čaj nabiramo samo ženske cvetove; ti se razvijejo v približno dva centimetra dolge storžke na dolgih pecljih, ki so posuti z žlezicami. Hmelj sicer navadno vidite v nasadih, a raste tudi divje po grmovnatih nabrežjih in gozdnih obronkih po vsej državi. Zrele, neoplojene storžke gojenega ali divjega hmelja nabiramo avgusta in septembra, jih posušimo in hranimo v temnih kozarcih s pokrovom. Zdrobimo jih tik pred uporabo. Če nista kaj prida zeliščar, pa seveda hmeljev čaj enostavno lahko tudi kupite v lekarni.
 |
| Sušenje storžkov divjega hmelja |
Hmeljev čaj deluje kot odlično uspavalo, poleg tega lajša blage znake duševne preobremenjenosti, pomirja in vzbuja tek. Uporabljamo ga tudi kot dodatek k čajem za pomirjanje želodca. Čaj iz hmeljevih cvetov in listov je koristen tudi za zdravljenje težav s srcem. Poleg tega uravnava menstrualne krvavitve in pomaga pri težavah, povezanih z meno. Odličen je tudi za blaženje težav z mehurjem in ledvicami.
Eno do tri čajne žličke hmeljevega čaja prelijte s skodelico vrele vode (150 ml), pokrito pustite stati 10-15 minut in nato precedite. Pri napetosti in stresu pijte po eno skodelico sveže pripravljenega čaja do štirikrat dnevno. Pri težavah z uspavanjem pijte eno do dve skodelici čaja zvečer, pol do eno uro pred spanjem; če je potrebno popijte še eno skodelico čaja bolj zgodaj zvečer.
Poročil o primerih prevelikega odmerjanja hmeljevega čaja sicer ni, vseeno pa je bolje, da z njim ne pretiravate.
HMELJ v prehrani in zdravilstvu
Mlade poganjke hmelja so kot zelenjavo cenili že stari Rimljani. V 16. stoletju je takrat priznani zdravnik Paracelsus uporabljal storžke hmelja za zdravljenje prebavnih motenj.
Danes zeliščarji priporočajo čaj iz posušenih storžkov domačega ali divjega hmelja kot uspavalo in pomirjevalo ter ter za lajšanje prebavnih motenj živčnega izvora. Hmelj pa ni primeren za zdravljenje depresije. Čaj se uporablja pri zdravljenju infekcij zgornjega prebavnega trakta, razjed, kožnih izpuščajev in ran, kot diuretik pri vnetjih mehurja, zlatenici in drugih jetrnih boleznih, zmanjšuje napetost in krče v mišicah, spodbuja tek, pomaga tudi pri menstrualnih težavah, zniževal naj bi krvni tlak. Hmelj je učinkovit tudi v toplih blazinicah ob zobobolu in bolečinah v ušesih. Pri zdravljenju astme, kašlja, kolitisa in ob bolečinah v trebuhu se uporabljajo predvsem alkoholni ekstrakti hmelja. Znanstveniki so pred kratkim ugotovili, da flavonoidi, ki so v hmelju, uničujejo rakaste celice. Posebej naj bi bil hmelj uspešen pri zdravljenju raka na prsih in prostati. Peter Ašič je priporočal čaj iz storžkov tudi za zdravljenje protina in revme, mlade poganjke hmelja za čiščenje jeter, sok iz svežih listov pa za lajšanje zaprtja. Storžke nabiramo pozno poleti, ko še niso popolnoma zreli. Mlade poganjke nabiramo spomladi in jih v kulinariki uporabljamo podobno kot divje šparglje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar