16. november 2012

Odgovori na vprašanja v zvezi s cepljenjem lisic proti steklini

Tina.Aric@gov.si
14:37 (Pred 21 h)

Za meni, gp.vurs, Breda.Hrovatin, Jedrt.Maurer
Spoštovani,

v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

Cepivo, ki se v Republiki Sloveniji uporablja za peroralno cepljenje lisic proti steklini, je registrirano in ima v Sloveniji dovoljenje za promet, kar pomeni, da izpolnjuje zahteve, določene v skladu s predpisanim registracijskim postopkom. Cepivo je namenjeno izključno za peroralno cepljenje lisic. V navodilih proizvajalca stranski učinki niso navedeni. Za informacije glede toksičnosti, povzročanja neplodnosti pri lisicah, drugih živalih in človeku se obrnite na proizvajalca cepiva.

Kdo je proizvajalec tega cepiva?
Proizvajalec cepiva je IMPFSTOFFWERK DESSAU – TORNAU GmbH iz Nemčije.
Koliko denarja je šlo iz državnega proračuna za nabavo 450.000 vab, ki so jih iz letal zmetali letos spomladi in jeseni?
V vsaki akciji je bilo v letošnjem letu položenh 460.000 vab. Stroški nakupa cepiva in vab ter distribucije znašajo cca. 490.000 eur za posamezno akcijo. Republika Slovenija ima s strani Evropske komisije odobren program izkoreninjenja stekline, ki je sofinanciran. Prispevek Evropske komisije znaša 75% stroškov, porabljenih za nakup in distribucijo cepiva in vab.
Iz katerega materiala je tista rjava snov, v kateri je plastična posoda s cepivom?
Ovoj vabe je namenjen privabljanju lisic in je sestavljen iz ribje moke, kokosovega olja in parafina, kot označevalec pa je dodan tetraciklinijev klorid.
Katere sestavine tvorijo cepivo proti steklini lisic in kakšne stranske učinke povzročajo te sestavine?
Kapsula s cepivom vsebuje oslabljen sev virusa stekline SAD B19.
Ali cepivo proti steklini vsebuje toksične in rakotvorne snovi? Katere so te snovi?
 -
Ali sestavine tega cepiva povzročajo neplodnost lisic?
 -
Kakšen vpliv ima na okolje in na podtalnico razlitje cepiva v primeru predrtja plastične posode?
V posamezni ampuli se nahaja izredno majhna količina cepiva, kar v primeru razlitja na samo okolje in podtalnico ne bi imelo vpliva. Sam virus je v okolju zelo slabo obstojen. Še zlasti
visoke temperature in izpostavljenost sončnim žarkom negativno vplivajo na obstojnost virusa.        
Ali te sestavine v cepivu povzročajo neplodnost pri drugih živalih, npr. pri kravah, ki to cepivo oralno zaužijejo skupaj s travo? Letos je namreč v Slovenijo zaznati precejšnje število primerov krav, ki so kar naenkrat postale neplodne. Precej pa je bilo tudi spontanih splavov. Koliko je bilo doslej letos takih krav, ki so splavile ali kljub večim poskusom niso postale breje?
  -
Ali te sestavine v cepivu povzročajo neplodnost pri ljudeh?
   -
Ali je meso živali (govedo, drobnica, divjad, prašiči), ki je zaužila cepivo proti steklini, primerno za prehrano ljudi in mesojedih živali?
Da.
Kdo jamči, da vab, ki ležijo kjerkoli po naravi in v urbanih območjih, ne bo pojedel kak otrok?
Veterinarska uprava RS pred vsakim začetkom akcije cepljenja lisic o sami akciji preko medijev obvešča javnost. V ta namen smo v preteklih letih pripravili informacijski material (plakati in letaki), ki smo ga poslali vrtcem in osnovnim šolam. Veliko informacij o sami bolezni in akciji lahko najdete  na spletni strani www.vurs.gov.si. Te informacije vsebujejo tudi pomembna opozorila glede rokovanja v primeru stika z vabo, predvsem pa velja, da se najdenih vab ne dotika. Zelo pomembno je, da starši s tem seznanijo svoje otroke.
Kdo bo plačal odškodnino v primeru, da se izkaže, da to cepivo škoduje ljudem in živalim?
 -
Kdo bo iz narave očistil vso to plastiko, v kateri je cepivo? Vsako leto se odvrže v naravo kar 900.000 plastičnih posod s cepivom. Če bi vsaka plastična posoda skupaj z vsebino tehtala 5 gramov, bi to naneslo že 4.500 kilogramov (4,5 tone) nevarnih odpadkov.
Ampula je sestavljena iz aluminijaste folije in vsebnika iz polietilenske plastične mase. Te snovi se v okolju počasi razgrajujejo, vendar jih je treba uporabiti, da zagotavljajo ustrezno obstojnost
ampule. Biološko razgradljive ampule bi predstavljale nevarnost, da bi razpadle že ob najmanjšem dotiku. Poleg tega take ampule ne bi bilo mogoče tako enostavno najti in identificirati.
Količina ampul, ki ostane v okolju predstavlja velik obremenilni faktor, vendar pa ta način cepljenja lisic predstavlja trenutno najučinkovitejšo metodo v boju proti tej smrtni bolezni.
Zakaj se te vabe meče po travnikih blizu njive, daleč stran od gozda, kjer sem tudi sam našel plastično posoda s cepivom?
Vabe se polagajo tam, kjer se lisice zadržujejo, kjer je največja verjetnost, da bo lisica vabo zavohala in jo tudi našla. To je predvsem obrobje gozda, grmičevje, okolica vasi, naselij, itd.
Kako to, da se vabe meče tudi po vrtovih, dvoriščih, otroških igriščih (Lesce), ob kolesarskih poteh, med hoteli in drugje?
Vabe polagajo usposobljeni piloti z zato posebej prirejenimi letali. Polaganje se izvaja na celotnem ozemlju Slovenije, po vnaprej določenem načrtu. Letala so za ta namen opremljena z
GPS sistemi, ki omogočajo natančno letenje in polaganje vab. Vabe se ne polagajo na poseljenih področjih, se pa včasih zgodi, da vabo najdemo v neposredni bližini poseljenih območij,predvsem zaradi trenutnih vremenskih sprememb (sunki vetra) ali zaradi drugih živali (npr. vrane so znane po tem, da rade raznašajo vabe).
Zakaj se sploh še izvaja to cepljenje lisic proti steklini, ko pa lani v Sloveniji pri nobeni od 2011 lisice ni bilo stekline?
V Sloveniji v lanskem letu ni bilo primera stekline, smo pa letos zabeležili dva primera, enega na območju Ptuja in drugi primer na območju občine Kanal. Da bi izkoreninili steklino in s tem
zavarovali zdravje in življenja živali predvsem pa ljudi, je treba cepljenje lisic izvajati več let zaporedoma, prav tako pa je treba cepljenje izvajati še vsaj 2 leti po zadnjem prijavljenem primeru.
Zakaj je potrebno izvajati to cepljenje dvakrat letno?
Cepljenje lisic proti steklini se izvaja v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske komisije ter v skladu z navodili proizvajalca.


Lep pozdrav.

Tina Arič, dr.vet.med.
Višja svetovalka


_______________________________________________
Tina Arič
+386 1 300 13 36
Sektor za zdravstveno varstvo in zaščito živali
Oddelek za zdravstveno varstvo živali
Veterinarska uprava RS

Ni komentarjev: