Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra
1948 –	Vzhodno od naših krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
1985 –	Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103 mm, na Vojskem 85 mm in v Cerknem 76 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra
1977 –	Nenavadno, marsikje rekordno topel novembrski dan v višjih legah. Na Miklavškem hribu nad Celjem se je ogrelo do 23,1 °C, na Planini pod Mirno goro so izmerili 21,9 °C, v Kleniku pri Vačah 21,0 °C, v Babnem Polju 20,0 °C, v Postojni 19,8 °C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 °C in na Kredarici 11,8 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra
1927 –	Izjemno toplo novembrsko jutro. V Novem mestu so ob 7. uri izmerili 17,0 °C, v Laškem 16,3 °C, v Ljubljani 15,6 °C, v Slovenj Gradcu 14,5 °C in Sodražici 14,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra
1923 –	Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 mm padavin v 6 urah.
1997 –	Zelo močno deževje na zahodu in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah ponekod padlo več kot 400 mm dežja! Na Žagi pri Bovcu so namerili kar 504 mm padavin (od tega 355 mm od 6. novembra ob 7.00 do 7. novembra ob 7.00), v Lepeni pod Krnom je padlo 431 mm, v Kobaridu 414 mm, na Voglu 398 mm, na Ligu nad Kanalom 364 mm in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 mm. Na severovzhodu Slovenije je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za november. V Celju so ob 7. uri namerili kar 19,0 °C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 °C in v Postojni 14,0 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra
1973 –	Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem so naslednji dan izmerili 209 mm, v Kalu nad Kanalom in na Otoku pri Cerknici 162 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 144 mm in na Kozini pri Sežani 136 mm padavin v 24 urah.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra
1966 –	Silovito deževje v severozahodni Sloveniji se je uneslo, do jutra je v preteklih 48 urah ponekod padlo več kot 300 mm dežja. V Bovcu je padlo 399 mm, v Trenti so namerili 369 mm, v Ukancu v Bohinju 345 mm, v Mojstrani 313 mm in na Planini pod Golico 260 mm.
1971 –	Jutro je bilo ponekod po nižinah zelo hladno, čez dan pa se je ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Celju se je z jutranjih -5,0 °C ogrelo na popoldanskih 19,4 °C, v Črnomlju z -2,6 °C na 21,2 °C, v Kočevju z -3,7 °C na 20,0 °C, na Letališču Brnik z -6,0 °C na 16,9 °C in v Svečini v Slovenskih goricah z -4,3 °C na 18,4 °C.
1980 –	Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Podbrezju na Gorenjskem je sneg segal 57 cm visoko, v Bohinjski Bistrici so izmerili 56 cm snega, v Črni vasi na Barju 54 cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44 cm, v Cerknici 41 cm, v Bovcu 36 cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30 cm, v Mariboru 25 cm in v Ilirski Bistrici ter Črnomlju 24 cm.
1998 –	V noči s 4. na 5. november se je ob obilnih padavinah in prehodu hladne fronte zelo močno ohladilo, meja sneženja se je z okoli 2500 m nadmorske višine marsikje spustila do nižin. Na postaji Malkovec nad Sevnico se je od 21. ure zvečer prejšnjega dne do 7. ure tega dne ohladilo s 15,0 °C na 0,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju so zabeležili padec s 15,2 °C na 0,7 °C, v Novi vasi na Blokah s 14,4 °C na 1,1 °C, na Lisci z 10,7 °C na -0,6 °C, v Ljubljani s 14,0 °C na 2,8 °C in na Kredarici z 1,0 °C na -7,1 °C.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra
1963 –	Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugod je bilo nenavadno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 °C, v Novem mestu so namerili 22,8 °C, v Celju 22,3 °C, v Lipah na Barju 22,0 °C in v Ljubljani 21,9 °C.
1980 –	Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je zlasti Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do naslednjega jutra pri temperaturi med -3 °C in -8 °C padlo kar 117 mm padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 97 mm in v Cerknici 80 mm padavin.
1998 –	V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 48 urah, zato so ponekod nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 mm, v Idriji 264 mm, na Hrušici pri Colu 248 mm, v Gornjem Gradu 201 mm (181 mm v 24 urah), v Žireh 186 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 170 mm, v Kamniški Bistrici 161 mm, v Senovici, vzhodno od Celja, 138 mm, v Framu pri Mariboru 122 mm ter v Ljubljani in Celju 116 mm padavin.

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 2. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 2. novembra
1941 –	Potem, ko je že 23. oktobra ponekod padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili kar 88 cm snega, v Novih selih pri Kočevju 65 cm, v Kranjski Gori 54 cm, v Cerknici 48 cm, na Bledu 34 cm, v Ljubljani 33 cm, na Pleskem pri Hrastniku 24 cm in v Mariboru 14 cm snega.
1963 –	Do jutra je v 24 urah v hribovitem svetu zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kobaridu so izmerili 278 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 mm, v Bovcu 229 mm, v Ukancu v Bohinju 210 mm, na Vojskem nad Idrijo 197 mm in na Hrušici pri Colu 151 mm. Nasprotno v enakem obdobju ponekod na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaplja dežja!

Vir: ARSO

Zanimivi vremenski dogodki 1. novembra

Na današnji dan
Zanimivi vremenski dogodki 1. novembra
1990 –	Zelo obilno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. Ponekod je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo več kot 200 mm padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 mm, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 mm, v Stari Fužini v Bohinju 211 mm, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 mm in v Gornjem Gradu 181 mm padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi ponekod po nižinah! V Novi vasi na Blokah se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 14,1 °C, v Stari Fužini v Bohinju je temperaturni padec znašal 13,6 °C, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore 12,6 °C, v Bovcu 10,6 °C, na Voglu (1535 m) 10,0 °C in na Kredarici 8,6 °C.

Vir: ARSO

Odprto pismo Uroša Palhartingerja evropski poslanki ge. Tanji Fajon glede vdora islamistov na ozemlje EU

Odprto pismo Uroša Palhartingerja evropski poslanki ge. Tanji Fajon glede vdora islamistov na ozemlje EU

Nekatera dejstva:

Po Koranu se Svet deli na Svet islama (Dar ul-Islam) in Svet vojne (Dar ul-Harab). Svet Islama je tam, kjer je kadarkoli v zgodovini bilo vzpostavljeno šeriatsko pravo. Muslimani morajo svet Islama braniti, ali ga ponovno osvojiti, hkrati pa osvajati nova ozemlja, vse dokler ne zavladajo nad celotnim planetom ...

Vsak Musliman ima dolžnost širiti Islam, to širjenje se imenuje Džihad. Džihad ni le vojna, kot se v Evropi zmotno predstavlja in prikazuje, Džihad je vsako širjenje Islama. Za Džihad se šteje naseljevanje na neislmska ozemlja, poročanje z nemuslimankami. Džihad je zanje tudi številčno rojevanje otrok, seveda pa je Džihad tudi njihova sveta vojna ...

Muslimanski moški se lahko poroči z nemuslimanko, ona lahko ohrani svojo religijo do smrti, otroci pa morajo biti muslimani. Muslimanke pa se ne smejo poročati z nemuslimani ...

Izstop iz Islama ni mogoč, odpadnik je označen za Kuffirja, sledi fatva, kar pomeni da lahko odpadnika oz. Kuffirja kdorkoli nekaznovano ubije ...

Po Koranu so vsi nemuslimani sužnji Muslimanom. Musliman lahko zasužnji ali ubije kateregakoli nemuslimana.

Islamisti ki vdirajo v Evropo, širijo Islam in ničesar drugega. Ne mislijo delati, takoj postavljajo pogoje, zahteve, od neislamskega prebivalstva zahtevajo usluge, torej se že v samem začetku vedejo kot gospodarji nad neislamskimi prebivalci Evrope ...

Šeriatsko pravo ni del pravnega reda članic EU. Kjerkoli Muslimani vzpostavijo svoj kalifat in vzpostavijo šeriatsko pravo, vzpostavijo deželo Islama, ki jim potem pripada na veke vekov. Prav tako gre za kršitev ustave članic EU, napad na ozemeljsko celovitost, nedotakljivost, suverenost držav, … Jasno je da te horde islamistov ne spoštujejo nobenega pravnega reda drugih držav, ne spoštujejo državnih meja, njihova identiteta ni znana, ni znana njihova preteklost, ...

Omenil bi, da nočete dvigniti življenjskega standarda lastnim ljudem, za islamistične horde pa velikodušno razvežete mošnje, tolerirate jim kršitve zakonodaje, tolerirate vdor na ozemlje brez vsakega preverjanja identitete, ... Hkrati pa pričakujete, da bomo ljudje, davkoplačevalci financirali lastno okupacijo, sprejeli nasilje islamistov, sprejeli nov način življenja – ki bo seveda prilagojen Islamu ...

Bizantinski cesar Manuel II. je v 14. stoletju glede nasilne narave Islama dejal, leta 2006 pa ga je citiral papež Benedikt XVI: "Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško. Vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem."

Dar-ul-Islam je tam, kjer stojijo mošeje, ki so eden od znakov Dar-ul-Islama oziroma znak, da to ozemlje pripada Islamu. Zato je tudi Saudska Arabija Nemčiji ponudila izgradnjo 200 mošej.